Vsi javni dnevniki

Združeno so prikazani dnevniki sprememb uporabniških pravic, preimenovanj uporabnikov, nalaganja predstavnostnih datotek, prestavljanja in zaščite strani, brisanja, registracij uporabnikov, sprememb položaja botov ter blokiranja in odblokiranja uporabnikov v projektu Wikivir. Prikaz lahko zožite z izbiro dnevnika, uporabniškega imena ali strani. Upoštevajte, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami.

Dnevniki
(najnovejše | najstarejše) Prikazujem (novejših 50 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
  • 19:48, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Slovenščina, šolstvo in slovenstvo (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Slovenščina, šolstvo in slovenstvo | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= referat na zborovanju SDS oktobra 1985 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Jezik je čar, je strast, je svoboda! Jezik je vez, ki druži učitelja in zdravnika, zgodovinarja in matematika, pisatelja in filozofa: jezik razgalja, prepričuje in zdravi. Slovenščina je učni jezik naše...)
  • 19:35, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Dipo mi paše, ampak humanistika se splača (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov=Dipo mi paše, ampak humanistika se splača | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Portal Plus 7. 5. 2018 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Pred približno petnajstimi leti sem skoraj padel v depresijo. V nekem članku sem prebral, da v ZDA poznavanje klasične literature, ki je nekoč veljalo za izkaznico izobražene elite, hitro izgublja na veljavi. Sodobni...)
  • 19:33, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Dipo mi paše ampak humanistika se splača (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Dipo mi paše, ampak humanistika se splača | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Portal Plus 26. 2. 2028 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Pred približno petnajstimi leti sem skoraj padel v depresijo. V nekem članku sem prebral, da v ZDA poznavanje klasične literature, ki je nekoč veljalo za izkaznico izobražene elite, hitro izgublja na veljavi. Sodobn...)
  • 19:26, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Ali obstoječi volilni sistem utrjuje oblast ljudstva? (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Ali obstoječi volilni sistem utrjuje oblast ljudstva? | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= januar 2015 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} V torek, 13. januarja 2015, je bila v Državnem zboru še ena javna predstavitev mnenj o potrebnosti spremembe volilnega sistema v Republiki Sloveniji. Predstavitev je bila organizirana na pobudo stranke SMC, sicer pa se je je udelež...)
  • 19:12, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti) (Nova stran z vsebino: ZAKAJ SE LUKA LISJAK GABRIJELČIČ MOTI OZ. ZAKAJ BO KLJUB PROTESTOM LAHKO ZMERAJ TAKO KOT ZMERAJ? Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem paradoksalno, a resnično še najmanj ustreza stranki SDS, zelo pa strankam LMŠ, SD in Levica, zato bi ga le-ta morale prve in takoj predlagati, če jim gre seveda za prevzem in ohranitev oblasti, ne pa za podaljševanje agonije sredinskolevega polit...)
  • 19:05, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Četrta desna vlada - plod liberalne slepote (odziv na uvodnik SP Dela) (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Četrta desna vlada - plod liberalne slepote (odziv na uvodnik SP Dela) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= 2. 3. 2020 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Uvodnik Kolektivna histerija napotuje na razmislek o vplivu, ki ga ima sedanji slovenski sistem volitev v državni zbor na dolgotrajno politično in družbeno krizo. Ugotovljena neustavnost zaradi prevelik...)
  • 18:57, 10. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Večina poslancev izvoljena v nasprotju z ustavo? (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Večina poslancev izvoljena v nasprotju z ustavo? | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Portal Plus 11.8. 2018 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Po seriji nedokončanih sklicev državnega zbora in zamenjav vlad v zadnjem desetletju se prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma obeta resna možnost, da vlada sploh ne bo oblikovana in da bomo slovenski vo...)
  • 19:41, 9. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Tudi v Sloveniji imajo oblast politične stranke, mar ne? (Nova stran z vsebino: TUDI V SLOVENIJI IMAJO OBLAST POLITIČNE STRANKE, MAR NE? (predvolilna agitka) Slovenska ustava iz leta 1991 (dopolnjena leta 2000) vključuje tri temeljna načela, povezana z volilnim sistemom: »v Sloveniji imajo oblast politične stranke« (3. člen), »politične stranke imajo odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom« (80. člen) in »poslanci so predstavniki političnih strank in v Državnem zboru glasujejo v skladu z njihovimi navodili« (82. člen). Z...)
  • 19:31, 9. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Bo Ustavno sodišče razrešilo kvadraturo volilnega kroga? (Nova stran z vsebino: Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in Ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti sedanje volilne zakonodaje: tudi če bodo volitve potekale po starem, bo nad nekaterimi izvoljenimi poslanci lebdela senca nelegitimnosti. Nedavni nastop Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, na TV SLO3 je bil pomenljiv: na vprašanje novinarke Vide Petrovčič, če so res prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, je pomirlj...)
  • 19:25, 9. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prekletstvo večinskega volilnega sistema (Nova stran z vsebino: Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je bil Janez Drnovšek za sorazmerni sistem volitev v Državni zbor, imamo od leta 2000 hude, hujše in vedno večje težave. Vsak poskus, da bi volivci v resnici odločali o izbiri kandidatov, je bil v kali zatrt. Preferenčni glas – ne, kombinirani sistem – odločno ne, večinski sistem – trikrat ne. In na bližnjih volitvah se nam...)
  • 19:16, 9. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Bodo naslednje volitve legitimne? (Nova stran z vsebino: BODO NASLEDNJE VOLITVE LEGALNE IN LEGITIMNE? Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da se ciklično ponavlja dejstvo, ko podpora aktualni oblasti nezadržno pada, hkrati pa se kar polovica volilnega telesa ne more opredeliti, kateri politični stranki bi zaupala svoj glas. Če se bo naslednjih (rednih ali predčasnih) volitev glede na nekajletni trend udeležila manj kot polovica volivcev, bo to pomenilo, da bo vladajoča koalicija vladal v imenu dobre četrtine vseh v...)
  • 18:42, 9. november 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Oda ženam ob dnevu žena) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Oda ženam ob dnevu žena | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> Takole gre: živel je mož, ki kupil je lep šopek rož. Ta dan je bil pač osmi marec. Nato je dvignil še kozarec: »Na zdravje, žena, in Bog daj, da zame bo vse leto raj, užival bom le med in mleko, vsak dan klobaso in zaseko, iskrena hvala za tvoj trud, družine naše gla...)
  • 19:05, 27. september 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Smeti v plamenih (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= smeti v plamenih | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Mladina 25. 2. 2020 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Novinar Staš Zgonik v sicer korektnem in poglobljenem članku, ki poskuša upoštevati vse vidike ravnanja s smetmi oz. odpadki v Sloveniji, posreduje nekatere trditve, ki zahtevajo dodatno pojasnilo. Kot strokovno referenco Zgonik citira dr. Andreja...)
  • 18:46, 27. september 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Kolektivna histerija (Nova stran z vsebino: {{naslov | naslov= Kolektivna histerija | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Delo Sobotna priloga 7. 3. 2020 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> Novinar Janez Tomažič v uvodniku Sobotne priloge poglobljeno razčlenjuje sedanje stanje parlamentarne demokracije v Sloveniji, ko se že več kot desetletje po tekočem traku dogajajo predčasne volitve, menjajo vlade in nastajajo n...)
  • 18:33, 27. september 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Redek uspeh civilne iniciative (Nova stran z vsebino: | naslov= Redek uspeh civilne iniciative v občini Kanalob Soči | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= 27. 9. 2020 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | vir= rokopis }} <blockquote> REDEK USPEH CIVILNE INICIATIVE V OBČINI KANAL OB SOČI Polje pod vasjo Avče pri Kanalu ob Soči, ki je znana po padcu meteorita ter prvi slovenski črpalni hidroelektrarni. Na desni strani slike od ČHE Avče, katere strojni...)
  • 17:04, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Šola ni odgovor, šola je vprašanje) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Šola ni odgovor, šola je vprašanje | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> Na dobro vprašanje odgovor ve vsak, ki znanje ima in je tak korenjak, da dvigne ročico in usta odpre: učitelj ga k novim dosežkom podžge. Na slabo vprašanje pa odgovora ni – zaman se dijaček napreza, poti, zaman zdaj učitelj na glas godrnja: on kriv je,...)
  • 16:55, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Šola ni vprašanje, šola je odgovor) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Šola ni odgovor, šola je vprašanje | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> Na dobro vprašanje odgovor ve vsak, ki znanje ima in je tak korenjak, da dvigne ročico in usta odpre: učitelj ga k novim dosežkom podžge. Na slabo vprašanje pa odgovora ni – zaman se dijaček napreza, poti, zaman zdaj učitelj na glas godrnja: on kriv je,...)
  • 16:47, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prešeren kot kulturnik, to pa že ne) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik? | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} (prva objava tajnega stenograma pogovora na ministrstvu za kulturo, uk in bogočastje dne 13. vinotoka v letu gospodovem 1847 – iz nemškega prevedla Doris Schupantschitsch) FRANZ PRESCHEREN: Cenjena ekscelenca, gospod kulturni minister, dober dan voščim!...)
  • 16:41, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Elegija mejni reki Idriji) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Elegija mejni reki Idriji | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> Stoletja že tečeš nizdol in zajedaš se v skalne bregove, proti goram starožitnim morski pošiljaš ti zrak. Zdaj že sto petdeset let kot meja ločuješ Slovence, vzhodno od tebe posoška, zahodno beneška je stran. Britof zaselek je star in kamnite njegove so hiše, Svet...)
  • 16:34, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Škabrijel ni padel) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Škabrijel ni padel | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> Bil Sabotin je zavzet že v šestem poskusu, kmalu še gora strahot, ki jo čuva Marija; kot osameli stražar dolino si branil Vipavsko, z njo pa plodno zemljo, kjer je živel naš rod. Krvavo rohnenje topov in metalcev plamena noč je spreminjalo v dan, z grozo prežet, v borbi za k...)
  • 16:27, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Oda ženam ob Dnevu žena) (Nova stran z vsebino: Takole gre: živel je mož, ki kupil je lep šopek rož. Ta dan je bil pač osmi marec. Nato je dvignil še kozarec: »Na zdravje, žena, in Bog daj, da zame bo vse leto raj, užival bom le med in mleko, vsak dan klobaso in zaseko, iskrena hvala za tvoj trud, družine naše glavni ud!)
  • 16:23, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Limerik Kozmi Ahačiču) (Nova stran z vsebino: Ponosen nate je naš ceh, slavistom zdaj gre vse na smeh: te ceni naša domovina – ti zdaj si zibelka spomina, da jezik naš je dar v ljudeh!)
  • 16:20, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Limerik Novi Gorici) (Nova stran z vsebino: Kaj ob Kornu v soncu se blešči? Beli angel se z nebes spusti? To ni angel, ki obeta večni raj, to je čaplja, ki prinaša v mesto mlaj. Bela čaplja, znak toplejših dni …)
  • 16:09, 31. avgust 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Oda solkanskemu tromostovju) (Nova stran z vsebino: ODA SOLKANSKEMU TROMOSTOVJU Kjer soška dolina odpre se s pogledom na morje, tam s Prevale vidiš po novem kar troje mostov: pogled na objekte, ki prečijo reko smaragdno, bolj veže oko kot na tisoč bavarskih gradov. Že sto let se boči nad Sočo ponos enoločni, velikan, ki pod lokom letalu dopušča prelet; ob njem nosi cesto vse tja v gričevnata Brda betonski skelet – za ene le pot v dolino, za druge izlet. Zdaj končno še brv nihajna, viseča in le za kol...)
  • 19:52, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Delo, 18. 5. 2012 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} (pričujoče razmišljanje se navezuje na naslednji ukrep Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016: postaviti transparentne modele za smiselno vključevanje tujih študentov in univerzitetnih učiteljev s kakovostnimi vzporednimi pr...)
  • 19:48, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Srednješolsko tesno branje in problem simbolne govorice (delavnica) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Srednješolsko tesno branje in problem simbolne govorice | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= zbornik SDS 31. 5. 2012 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Delavnica izhaja iz ugotovitve, da je branje v sodobni slovenski srednji šoli resen problem, saj imajo dijaki pogosto težave z glasnim branjem samim, zaradi skopega besednega zaklada in pomanjkljive zmožnosti literarnega branja...)
  • 19:44, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Razumevanje Prešernovih pesmi kot znanstveni in šolski problem (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Razumevanje Prešernovih pesmi kot znanstveni in šolski problem | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Delo znanost 7. 12. 2010 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} (Empirične raziskave razumevanja Prešernovih pesmi in didaktičnih sredstev za izboljšanje njihove recepcije) Nič posebno novega niso spoznanja o precejšnji recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi, vendar je šele...)
  • 18:53, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Stoji učilna zidana (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Stoji učilna zidana - slovenščina nekoč, med mojim šolanjem in danes | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= 4. 9. 2016 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Naslov ni izbran naključno. Tudi učni jezik mora imeti dobre temelje, kot zidana šola dober načrt in kakovostno izvedbo: če s stanjem slovenščine v današnji osnovni in srednji in visoki šoli nismo zadovoljni, je treba...)
  • 18:47, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Naš slovenski jezik je največji zaklad, kar jih je Bog dal (Stanislav Škrabec) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Naš slovenski jezik je največji zaklad, kar jih je Bog dal (Stanislav Škrabec) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Slavia Centralis 6. 11. 2016 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} '''Uvod''': med domoljubjem in mednarodno odmevnostjo Naslovne besede so vklesane na podstavku doprsnega kipa slovenskemu jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, enemu od utemeljiteljev slovenske knjižne iz...)
  • 18:37, 2. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Sreča se je ustavila v Podselu (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Sreča se je ustavila v Podselu | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= PSD Izola 2000 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Sreča se je ustavila v Podselu. Kaj bi lahko imeli skupnega trije mojstri slovenske besede, rojeni v obdobju razsvetljenstva, realizma in moderne? Kaj lahko povezuje romantika Prešerna, ekspresionista Preglja in socialnega realista oziroma modernista Kosmača, dva...)
  • 13:33, 1. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prešernove pesmi - strup v zlati posodi (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Prešernove pesmi - strup v zlati posodi | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= 21. 4. 2016 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Zgodovina slovenskih srednješolskih beril od Prešernove smrti do konca prve svetovne vojne je zgodovina počasnega razvoja slovenskega duha in samozavesti v okvirih habsburške monarhije. Berila so si krčevito utirala pot od poučnosti k doživljajski privl...)
  • 13:12, 1. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prešernove ljubezenske pesmi malo drugače (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Prešernove ljubezenske pesmi malo drugače | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= 24.1.2019 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Vsi poznamo Prešerna kot ljubezenskega pesnika. Kot ranjenega laboda, ki zapoje s prestreljenim srcem. Tudi puščici, ki ga je tako prizadela, šolska učenost najde pravo ime: Julija Primic, drobna, krhka Ljubljančanka, Francetova osrednja pesniška muz...)
  • 11:47, 1. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Dr. France Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbah (Nova stran z vsebino: DR. PREŠEREN V PETIH DEJANJIH IN PETIH ZGODBAH Zgodba o Prešernovi poti iz življenjskega pekla v posmrtno nebo Dejstvo je, da Prešeren kot eden najpomembnejših Slovencev vseh časov (moja ljuba profesorica Marija Žagar, njegova daljna sorodnica, je na kranjski gimnaziji izjavila: »Trubar je bil prvi, ampak Prešeren je največji!«) nima nobenih možnosti, da bi kdaj postal blaženi, kaj šele svetnik, ki bi ga častili dne 3. decembra. Vsi dobro vemo, kako pohu...)
  • 11:31, 1. junij 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Delo Franceta Bevka (literarna zgodovina in berila (Nova stran z vsebino: Zoran Božič Delo Franceta Bevka – v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka, ki ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem...)
  • 20:06, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik? | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Pesnica Ljubka Šorli, ki bi jo upravičeno lahko imenovali pesnico Tolminske, ne sodi med širše znane slovenske leposlovne ustvarjalke. Njena poetika se v pretežni meri zgleduje po formalnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen p...)
  • 19:55, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Učni načrti in učbeniki v srednjem strokovnem šolstvu - včeraj, danes in jutri (Nova stran z vsebino: Zoran Božič, prof. Srednja ekonomska in trgovska šola v Novi Gorici Učni načrti in učbeniki v srednjem strokovnem šolstvu - včeraj, danes in jutri V kratkem in predvsem nepopolnem pregledu razvoja predmeta slovenski jezik in književnost na strokovnih šolah v zadnjih treh desetletjih imam namen predstaviti nekaj značilnih stopenj, ob primerjavi s splošnim in poklicnim šolstvom pa tudi oceniti današnje stanje in ponuditi nekaj zamisli za prihodnje dograj...)
  • 19:51, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Slovenske avtorice v srednješolskih berilih do prve svetovne vojne (povzetek) (Nova stran z vsebino: Slovenske avtorice v srednješolskih berilih do prve svetovne vojne (povzetek) Katja Mihurko Poniž v svoji monografiji z naslovom Prelomi s paradigmo v besedilih zgodnjih slovenskih književnic ugotavlja, da so bile avtorice v slovenski literarni zgodovini praviloma prezrte ali pa je bilo njihovo leposlovno delo ovrednoteno kot obrobno. Ob tem utemeljeno navaja, da je bilo leposlovje avtoric pogosto drugačno (čeprav so tudi avtorice poudarjale domoljubno zavest tak...)
  • 19:07, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Slovenska berila Frana Miklošiča: od pionirskih začetkov do konkurence Antona Janežiča (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Slovenska berila Frana Miklošiča | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= kongres SDS 2. 6. 2013 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 }} Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih v...)
  • 18:54, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prva svetovna vojna in njene posledice v srednješolskih berilih (Nova stran z vsebino: Prva svetovna vojna v srednješolskih berilih med dvema vojnama Prispevek obravnava odmeve na prvo svetovno vojno v slovenskih srednješolskih berilih v obdobju med dvema vojnama. V dvajsetih letih 20. stoletja se poleg drugih pojavljajo tudi zapisi o soški fronti, ki se povezujejo z izpovedjo bolečine zaradi izgube Primorske. Posebnost je berilo, izšlo v okvirih fašistične Italije, ko je moral sestavljavec izpovedovati narodno zavest in obsojati vojne grozote na...)
  • 18:43, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Problem prvega branja Krsta pri Savici (empirična raziskava (Nova stran z vsebino: Problem prvega branja Krsta pri Savici (empirična raziskava) Branje klasične poezije, še zlasti pa Prešernove, je nekaj posebnega, na kar je v svojih raziskavah opozorila že Boža Krakar Vogel. Recepcijsko zahtevna tovrstna besedila lahko približamo današnjemu mlademu bralcu z modernizacijo, komentarizacijo, prozifikacijo in simplifikacijo. V prvih letnikih tolminske splošne gimnazije sem opravil empirično raziskavo (dijaki posameznega razreda so prebrali prv...)
  • 18:33, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih (Nova stran z vsebino: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih čitankah relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih čitank, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Člove...)
  • 18:25, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen (Nova stran z vsebino: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čita...)
  • 18:14, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Tematika rudarstva v šolskih berilih (Nova stran z vsebino: 1. Pozitivni in negativni vidik rudarjenja (Gaspari III 1939, Narodna): Premisli, oj človek na sveti, kaj mora ta knapič trpeti: ko koplje pod zemljo zlato, svinc, rudo in živo srebro! 2. Samo pozitivni vidik a) Macun 1850, Na moje rojake (V. Vodnik): Krajnc! toja zémla je zdráva, Za pridne njé léga najpráva. Polje, vinograd, Góra, morjé, Rúda, kupčía, Tebe redé. b) Bleiweis I 1850, Pogled z Nanosa (M. Vrtovec): V gojzdih stanujejo...)
  • 18:02, 31. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini (Nova stran z vsebino: Zoran Božič Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini in Sreči in Krstu pri Savici * Sreča se je ustavila v Podselu. Kaj bi lahko imeli skupnega trije mojstri slovenske besede, rojeni v obdobju razsvetljenstva, realizma in moderne? Kaj lahko povezuje romantika Prešerna, ekspresionista Preglja in socialnega realista oziroma modernista Kosmača, dva Primorca in enega Gorenjca? Je za primerjavo Matkove Tine, Sreče in Krsta pri Savici dovolj spoznanje, da so be...)
  • 16:09, 20. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Neznani in zamolčani Linhart (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Neznani in zamolčani Linhart | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Gorenjski glas | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 27. 2. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Peterica veličastnih Če bi današnjim izobražencem zastavili nalogo, naj navedejo pet najpomembnejših slovenskih književnikov vseh časov, bi se nedvomno znašli pred težavno odločitvijo: večina bi verjetno na...)
  • 16:02, 20. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Neznani inn zamolčani Linhart (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Neznani in zamolčani Linhart | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Gorenjski glas | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 27. 2. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Peterica veličastnih Če bi današnjim izobražencem zastavili nalogo, naj navedejo pet najpomembnejših slovenskih književnikov vseh časov, bi se nedvomno znašli pred težavno odločitvijo: večina bi verjetno na...)
  • 15:52, 20. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Delo | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 18. 5. 2015 | vir= rokopis }} <blockquote> (pričujoče razmišljanje se navezuje na naslednji ukrep Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016: postaviti transparentne modele za smiselno vključevanje tujih študentov in univerzitetnih uč...)
  • 15:33, 20. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Srednješolsko tesno branje in problem simbolne govorice (delavnica)) (Nova stran z vsebino: Delavnica izhaja iz ugotovitve, da je branje v sodobni slovenski srednji šoli resen problem, saj imajo dijaki pogosto težave z glasnim branjem samim, zaradi skopega besednega zaklada in pomanjkljive zmožnosti literarnega branja pa tudi z interpretacijo leposlovnega besedila. Ena od učinkovitih metod za izboljšanje literarnega branja je tesno branje, bodisi celote (tako imenovano dolgo branje) bodisi krajšega odlomka daljšega pripovednega ali dramskega besedila....)
  • 15:23, 20. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Razumevanje Prešernovih pesmi kot znanstveni in šolski problem) (Nova stran z vsebino: (Empirične raziskave razumevanja Prešernovih pesmi in didaktičnih sredstev za izboljšanje njihove recepcije) Nič posebno novega niso spoznanja o precejšnji recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi, vendar je šele razvoj literarne vede (predvsem teorije o bralčevem odzivu), pedagoške psihologije in didaktike književnost v zadnjih desetletjih omogočil, da se problematike lotevamo na znanstven, tj. empirično preverljiv način. Empirične raziskave razumeva...)
  • 18:00, 18. maj 2022 Karla.zbozic pogovor prispevki je ustvaril_a stran Prešernove pesmi - strup v zlati posodi) (Nova stran z vsebino: Zgodovina slovenskih srednješolskih beril od Prešernove smrti do konca prve svetovne vojne je zgodovina počasnega razvoja slovenskega duha in samozavesti v okvirih habsburške monarhije. Berila so si krčevito utirala pot od poučnosti k doživljajski privlačnosti, od državoljubja in bogoljubja k priznavanju vrednosti intimnih ljubezenskih čustev. Zaradi načelnih stališč o moralni vprašljivosti in vzgojni škodljivosti ljubezenske poezije so bile na udaru pre...)
(najnovejše | najstarejše) Prikazujem (novejših 50 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).