Redek uspeh civilne iniciative
| Redek uspeh civilne iniciative v občini Kanalob Soči Zoran Božič |
Objavili dediči avtorskih pravic
| |||||||||||||
Na začetku dvajsetega stoletja se je holding HSE odločil, da zgradi prvo slovensko črpalno hidroelektrarno z akumulacijskim jezerom na Kanalskem Vrhu (tedanji premier Tone Rop je položil temeljni kamen) in črpanjem vode iz akumulacijskega jezera Ajba za HE Plave ter strojnico pod železniško progo in cesto Kanal - Avče. Rotor z Japonske deluje enkrat kot črpalka, drugič pa kot turbina. Čeprav se za dvigovanje vode porabi več energije, kot se je proizvede z njenim spuščanjem, je investicija zaradi visoke cene energije ob konicah ekonomsko upravičena.
Ko je investitor načrtoval priključni daljnovod od strojnice ČHE do trase daljnovoda Divača - Doblar, so koridor za postavitev dvojnega niza stebrov umestili kar po rodovitnem in s pesticidi neonesnaženem avškem polju v neposredni bližini hiš, ne da bi se o tem kaj več posvetovali s krajevno skupnostjo. Razgrnitev lokacijske dokumentacije pa je bila opravljena samo na sedežu občine v Kanalu.
Šele po sprejetju državnega prostorskega načrta, ki je potrdil sporno traso daljnovoda, je prišlo do podpisovanja peticije, zbora krajanov in oblikovanja civilne iniciative, ki jo je vodil odbor pesnice, delavca v tovarni, mesarja in skladatelja. Civilna iniciativa je nasprotovala daljnovodu zaradi nevarnosti sevanja na degradiranem območju, že tako prizadetem zaradi dolgoletne uporabe rakotvornega azbesta v bližnji cementarni.
Odbor si je več mesecev na sedežu SENG-a in na direkciji v Ljubljani prizadeval za prestavitev sporne trase, vendar brez uspeha, saj so se investitorji sklicevali na sprejeti prostorski načrt. O drugi možnosti, vkopu žic v zemljo in kablovodu čez polje, zaradi višjih stroškov niso hoteli niti slišati. Ko se je odboru priključil še učitelj in predavatelj na univerzi, so se stvari začele spreminjati.
Začela so se mukotrpna pogajanja z investitorjem in občino, ki je bila posrednik med SENG-om in odborom civilne iniciative. Stari župan je ponujal vaški skupnosti 100 milijonov tolarjev odškodnine, če pristane na daljnovod z žicami po obstoječi trasi, novi pa najprej dvesto milijonov, potem pa celo milijon evrov, ki so tedaj zamenjali domačo valuto. Investitor je pri biotehnični fakulteti naročil študijo o okoljski sprejemljivosti visokih stebrov na avškem polju. Njen avtor je zagovarjal tezo, da vaščani za samooskrbo z zelenjavo ne potrebujejo obdelovalne zemlje, saj naj bi poceni hrano uvažali iz Ukrajine.
Odbor ni pristal na tovrstno neutemeljeno prepričevanje in podkupovanje in je šel s pomočjo Goriškega društva za kakovost bivanja v širšo medijsko akcijo z organizacijo okrogle mize na mestni občini v Novi Gorici ter preko koalicijskega poslanca z našega konca in goriškega župana iz vrst SLS z apelom na Janeza Podobnika. ki je bil takrat minister za okolje in prostor. Sledili so sestanki na sedežu SENG-a in na direkciji v Ljubljani, ki pa niso prinesli napredka.
Šele ko je tedanji direktor SENG-a, ki je na pogajanjih samozavestno izjavil, da jim odbor ne seže niti do kolena, po naključju videl enega od članov odbora v družbi z rektorjem univerze in predsednikom akademije znanosti in umetnosti, je mimogrede pristopil k njemu in izjavil, da so se kljub večjim stroškom pripravljeni pogovarjati tudi o kablovodu čez avško polje. Ker sta nasprotni strani zbližali stališča, je prišlo do dogovora in investitor je začel urejati služnost na predvideni trasi kablovoda in vaščanom ponujal tudi odkup ali zamenjavo parcel.
Zdaj so bili večja težava kot nepripravljenost investitorja za primerno odškodnino preveliki apetiti nekaterih posameznikov in odbor je moral delovati tudi kot mediator med SENG-om in vaščani. V tem času je lokalni časnik objavil vest, da bo investitor kanalski občini kot nadomestilo za degradacijo prostora izplačal šeststo milijonov tolarjev in del od tega naj bi šel za izgradnjo nove tržnice.
Ker po tem načrtu najbolj prizadeta krajevna skupnost, ki je imela na lokaciji Na barki (tam je bil nekoč brod čez Sočo) lepo naravno plažo, ne bi dobila nič, je odbor na zadnjem sestanku vaščanov z investitorjem v vaškem gasilskem domu pred podpisom dokončnega dogovora zahteval primerno odškodnino za potrebe vaške infrastrukture. Po burnih pogajanjih in nekaj premorih je bil nazadnje podpisan dogovor, da vas poleg kablovoda dobi še milijon evrov odškodnine. Izvirnik dogovora s podpisi hrani kanalska občina. Na ta račun so v kasnejših letih vaščani po zamenjavi tega denarja z evropskimi sredstvi dobili obnovljen gasilski dom, novo mrliško vežico in nov objekt ob športnem igrišču. Skratka, poučna zgodba o tem, da se da z vztrajnostjo in nepopustljivostjo tudi marsikaj doseči.