Pojdi na vsebino

Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih
Zoran Božič
Objavili dediči avtorskih pravic
Izdano: 15. 12. 2006 zbornik UNG
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih čitankah relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih čitank, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik.

Ključne besede: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči

Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni '80 dell'Ottocento), benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell'allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan "Tutto per la fede, la patria e l'imperatore!". Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all'inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l'occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant'anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni '60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni '80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.

Le parole chiave: Gregorčič, le poesie, la scuola media superiore (secondaria), il libro di lettura, All'Isonzo (Soči)

Uvod

Letos, ko se ob 100. obletnici Gregorčičeve smrti na Primorskem vrstijo različna praznovanja in se tudi v lokalnih sredstvih javnega obveščanja oživlja spomin na pesnika in njegovo delo, je odveč poudarjati, da ima Gregorčičeva poezija za Primorce še poseben pomen. Ta se je najlepše izrazil na septembrski državni proslavi ob dnevu priključitve Primorske na Cerju, ko je pod spomenikom braniteljem zahodne meje novogoriški ansambel Avtomobili zaigral na novo uglasbeno Gregorčičevo pesem Na bregu. Vendar naj na začetku svoje razprave spomnim vsaj na vlogo, ki so jo imele Gregorčičeve pesmi v obdobju fašizma med obema vojnama, ko je bila po letu 1926 v primorskih šolah kot eno najmočnejših orodij italijanske raznarodovalne politike dovoljena izključno italijanščina. Primorski Slovenci so bili prisiljeni vzdrževati stik s slovensko knjižno besedo v "domačih šolah", kakor je to napovedal poslanec v rimskem parlamentu dr. Engelbert Besednjak: "Ko bodo naše šole vse odpravljene in učitelji odstavljeni, se bo spremenila sleherna slovenska družina v šolo in vse matere in vsi očetje bodo postali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo narodno zavednost." Vlogo "obveznega domačega branja" so v primorskih družinah opravljale ravno Gregorčičeve pesmi, predvsem zaradi svoje preprostosti, zvočnosti, sentimentalnosti in domoljubnosti. Ravno ta "učbeniška" vloga Gregorčičevih Poezij pred drugo vojno na Primorskem me je napotila na širšo raziskavo o Gregorčičevih pesmih v slovenskih srednješolskih berilih (Priloga 6), in sicer od osemdesetih let 19. stoletja do sodobnosti, torej v najmanj petih različnih družbenopolitičnih ureditvah. Posebej sem obravnaval berila, ki so izhajala za potrebe vseh Slovencev oziroma različnih slovenskih pokrajin (pred prvo vojno predvsem v Celovcu, po njej pa v Ljubljani in Mariboru), in berila, ki so nastala med obema vojnama na Primorskem, po drugi vojni pa na Tržaškem in Goriškem. Teoretična podlaga raziskave so novejši tokovi v literarni vedi, povezani s preučevanjem literarnega kanona (Haug 1988 in Guillory 1990) oziroma z empirično literarno znanostjo (Schmidt 1980 in 1987). Gre za spoznanje, da se v vsaki nacionalni književnosti sčasoma oblikuje spisek vrhunskih leposlovnih besedil, ki ustrezajo določenim vsebinskim, oblikovno-slogovnim in estetskim merilom, ki postanejo zgledna in ki sprožajo številne medbesedilne navezave. Ta kanonizirana besedila imajo relativno obstojno jedro, ki se le počasi in malenkostno spreminja, ter dokaj spremenljivo obrobje, v katerem stalno potekajo procesi kanonizacije in dekanonizacije. Eden najmočnejših dejavnikov vzdrževanja kanonskega jedra je šolska mreža, ki nedvomno pokriva največje število beročega občinstva, poleg tega pa je kot del poznejše obdelave besedil izredno pomemben recepcijski dejavnik. Pri raziskovanju Gregorčičeve poezije v luči literarnega kanona sem si pomagal še zlasti z ugotovitvami Marka Juvana o slovenskem literarnem kanonu, ki jih prinašata njegovi monografski študiji o imaginariju Krsta pri Savici in parodiji v slovenski književnosti (Juvan 1990: 111-130 in Juvan 1997: 197-212).

Gregorčičeve pesmi v odnosu do drugih slovenskih književnikov (analiza beril od leta 1886 do 2003)

Če teoretična spoznanja o procesu kanonizacije (Haug 1988) prenesemo na raven srednješolskih beril, lahko ugotovimo, da spremembe družbenopolitične ureditve neposredno vplivajo tako na pojavljanje posameznih književnikov kot na izbor njihovih leposlovnih del. Ker je Slovenijo v 20. stoletju zaznamovalo pet različnih državnih tvorb s precej različnimi ideološkimi usmeritvami, smemo domnevati, da je bilo jedro šolskega kanona sorazmerno skromno, da pa je bilo obrobje precej močno in predvsem zelo spremenljivo. Glede na to, da je Gregorčič s svojo "zlato knjigo" (Poezije 1882) že zelo zgodaj postal kanonski avtor in da se je že čez štiri leta prvič pojavil v Sketovi gimnazijski čitanki s kar petimi pesmimi, do leta 1893 pa ima že 32 objav , lahko domnevamo, da je njegova poezija vse dvajseto stoletje sodila v sam vrh šolskih avtorjev. Dejansko mesto, ki ga je v slovenskih srednješolskih berilih zavzemala Gregorčičeva poezija, prikazujeta preglednici , v katerih je za vsako učbeniško celoto navedenih deset najpogosteje zastopanih slovenskih književnikov.

Preglednica I (višje srednje šole): SKET 1886-93 WESTER 1903-14 GRAFEN. 1921-30 GRAFENAUER 1942 Stritar 19 Prešeren 26 Levstik 48 Prešeren 27 Levstik 18 Stritar 23 Prešeren 46 Levstik 21 Prešeren 17 Aškerc 18 Župančič 46 Župančič 19 Gregorčič 13 Levstik 17 Stritar 33 Trubar 16 Slomšek 13 Vodnik 14 Gregorčič 31 Stritar 15 Vodnik 13 Gregorčič 13 Medved 29 Gregorčič 13 Svetličič 10 Slomšek 11 Jenko 27 Vodnik 11 Jenko 9 Župančič 10 Aškerc 23 Jenko 10 Dajnko 7 Jenko 9 Murn 20 Murn 9 Aškerc 6 Svetličič 9 Vodnik 20 Aškerc 8

ODBOR 1946-49 PIRJEVEC 1961-65 BOHANEC 1971-75 FATUR 1981-84 Župančič 26 Župančič 39 Kosovel 24 Cankar 10 Prešeren 22 Murn 36 Prešeren 22 Prešeren 10 Kosovel 21 Prešeren 25 Župančič 22 Kosovel 9 Gregorčič 20 Kosovel 20 Murn 20 Murn 7 Aškerc 18 Cankar 19 Cankar 18 Župančič 6 Cankar 17 Kette 17 Gradnik 17 Kette 5 Levstik 17 Jenko 16 Jenko 15 Gradnik 4 Jenko 16 Gregorčič 14 Gregorčič 12 Menart 4 Kette 16 Vodnik 11 Kette 12 Aškerc 3 Murn 14 Gradnik 10 Levstik 11 Bor 3

KOLŠEK 1987- 90 KRAKAR 2001-2003 Cankar 13 Cankar 17 Prešeren 12 Prešeren 16 Kosovel 6 Župančič 12 Župančič 6 Murn 11 Jenko 5 Kocbek 10 Murn 5 Jenko 9 Strniša 5 Kosovel 9 Gradnik 4 Kette 8 Kocbek 4 Trubar 8 Šalamun 4 Gradnik 7

Gregorčič se že v 80-ih letih 19. stoletja pojavi na visokem četrtem mestu, ki ga ponovno doseže v prvih berilih po drugi svetovni vojni, nikoli pa ne zdrsne pod šesto mesto. To pomeni, da Gregorčičeve pesmi več kot sedemdeset let sodijo v ožje jedro šolskih avtorjev, nihanja navzgor in navzdol pa so komaj opazna. Stritar v tem času npr. zdrsne s prvega mesta v Sketovih čitankah na sedemnajsto mesto v povojnih berilih Odbora za berila (1946-49). Ta visoki Gregorčičev položaj je verjetno mogoče utemeljiti s tem, da so Gregorčičeve pesmi miselno manj zahtevne, zelo primerne za deklamiranje, pogosto poučne in domoljubne. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja zaseda Gregorčič še vedno relativno visoko osmo mesto, vendar počasi stopa v ozadje, saj ga dohitevajo in prehitevajo predvsem Jenko kot izrazito moderen poromantični lirik ter predstavniki slovenske moderne in njihovi sopotniki Cankar, Murn, Kette in Gradnik. Z usmerjenim izobraževanjem v začetku osemdesetih let postane Gregorčič obroben srednješolski avtor, saj ga ni več med prvimi petindvajsetimi književniki. V nasprotju s Prešernom in Cankarjem, ki sta po 150 oziroma 100 letih zavzela prestol na "šolskem Parnasu", tudi v sodobnih berilih ni dosti drugače, saj ima Kosov Svet književnosti le eno Gregorčičevo pesem, Branja Krakarjeve, ki prinašajo precej več besedil, pa Gregorčiču s petimi pesmimi namenjajo sicer več pozornosti, vendar tudi tu zaseda šele 14. do 18. mesto (skupaj z Levstikom, Stritarjem, Zajcem in Šalamunom).

Preglednica II (primorske oz. zamejske čitanke v Italiji): BUDAL 1928 (SŠ) BUDAL 1946 (SŠ) BELIČIČ 1947 (VSŠ) BLAŽINA 1949 (NSŠ) Stritar 20 Župančič 24 Prešeren 21 Župančič 16 Župančič 16 Stritar 20 Gregorčič 18 Aškerc 13 Gregorčič 14 Cankar 14 Levstik 15 Gregorčič 12 Erjavec 13 Gregorčič 14 Župančič 12 Cankar 11 Jurčič 13 Bevk 13 Jenko 11 Gradnik 11 Aškerc 12 Erjavec 13 Stritar 9 Jurčič 10 Prešeren 11 Jurčič 13 Kette 8 Finžgar 9 Cankar 10 Finžgar 11 Murn 8 Jenko 8 Jenko 9 Gradnik 11 Vodnik 8 Kette 8 Kette 9 Jenko 11 Kosovel 7 Stritar 8

BRATUŽ 1981 (VSŠ) Prešeren 34 Župančič 33 Cankar 28 Murn 25 Kette 22 Jenko 21 Gregorčič 18 Aškerc 16 Stritar 15 Vodnik 15

Gregorčič ima izjemno visoko mesto že v Budalovem Cvetniku (za slovenske srednje šole) iz leta 1928, ta položaj pa ohranja vse do začetka osemdesetih let, ko v novih, izjemno obsežnih berilih za višje srednje šole sicer zdrsne na sedmo mesto, vendar s tem še vedno sodi v najožje jedro kanoniziranih avtorjev. V dopolnjenih ponatisih z začetka devetdesetih let, ki se še vedno uporabljajo na zamejskih srednjih šolah, so celo dodali dve novi Gregorčičevi pesmi, tako da je zastopan kar z dvajsetimi enotami. V tej razpravi ne navajam posebej preglednice za nižje srednje šole (od 1889 do 1957), saj imajo Gregorčičeve pesmi podoben položaj kot v berilih za višje srednje šole (pravzaprav še malo boljši, saj v povprečju zasedajo izjemno tretje mesto!), pač pa sem posebej raziskal, kako so razvrščeni šolski avtorji, če kot eno enoto obravnavamo celotno osemletno (višjo in nižjo) srednjo šolo. Navajam preglednico.

SKET WESTER GRAFEN. + BAJEC ODBOR ZA BERILA Slomšek 37 Stritar 57 Župančič 75 Župančič 53 Levstik 33 Aškerc 46 Prešeren 56 Prešeren 32 Gregorčič 32 Gregorčič 30 Levstik 54 Gregorčič 28 Stritar 26 Prešeren 30 Stritar 48 Cankar 27 Vilhar 22 Levstik 27 Gregorčič 45 Kosovel 26

BELIČIČ + BLAŽINA Gregorčič 30 Župančič 28 Prešeren 26 Levstik 22 Jenko 19

Tudi v tem primeru lahko ugotovimo, da je Gregorčič skoraj osemdeset let dokaj stabilno na 3. - 5. mestu, v zamejskih berilih, ki so izhajala pod Zavezniško vojaško upravo na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO) med leti 1947 in 1949, pa je Gregorčič celo prvič in zadnjič vodilni srednješolski avtor! Morda si to lahko razlagamo kot poudarjeni izraz domoljubja, potem ko je Tržaško in Goriško ponovno ostalo odrezano od matične Slovenije. Ta preglednica omogoča še eno izjemno pomembno ugotovitev, namreč da so se v času Gregorčičevega pojavljanja v srednješolskih berilih (od 1880 do 2000) na prestolu "šolskega Parnasa" zamenjevali različni, slogovno in idejno zelo raznoliki slovenski književniki. Prvi je imel primat Slomšek (1880-1900), čigar besedila so povsem v skladu s tedanjim uradnim, tudi šolskim geslom "Vse za vero, dom, cesarja". Zamenjal ga je Stritar (1901-1920), ki je s tem, ko je leta 1866 povzdignil Prešerna, promoviral tudi sebe, predvsem pa pomeni premik šolskih beril v smeri liberalizma. Z novo državo zasede prestol Župančič, ki ostane vodilni šolski književnik celih pet desetletij (1921-1970), torej je nesporni prvak v poldrugem stoletju izhajanja slovenskih srednješolskih beril (od 1850 do danes). Župančičeve pesmi so izjemno raznovrstne, tako glede na vsebino, obliko in ciljnega naslovnika, zato so se lahko uveljavile na vseh stopnjah srednješolskega šolanja. Sedemdeseta leta (1971-1980) prinašajo prvenstvo Kosovelu, kar gre verjetno pripisati evforičnemu sprejemanju Kosovelovih modernističnih pesmi po izidu Ocvirkovih Integralov leta l967, od leta 1981 do danes (kar sem že omenil), pa sta enakovredna vodilna šolska avtorja Cankar in Prešeren. V raziskavi položaja Gregorčičeve poezije v srednješolskih berilih me je še posebej zanimala primerjava Gregorčiča z drugima vodilnima primorskima lirikoma, Gradnikom in Kosovelom, tako v splošno slovenskih kot v primorskih zamejskih čitankah. Gradnik se je prvič pojavil v Grafenauerjevi prvi čitanki za višje gimnazije leta 1921, Kosovel pa v njegovi četrti čitanki leta 1930. Navajam preglednici.

Preglednica I (primorski liriki - višje srednje šole): GRAFEN. 1921-30 GRAFENAUER 1942 ODBOR 1946-49 PIRJEVEC 1961-65 Gregorčič 31 Gregorčič 13 Kosovel 21 Kosovel 20 Gradnik 7 Gradnik 3 Gregorčič 20 Gregorčič 14 Kosovel 1 Kosovel 0 Gradnik 0 Gradnik 10

BOHANEC 1971-75 FATUR 1981-84 KOLŠEK 1987-90 KRAKAR 2001-03 Kosovel 24 Kosovel 9 Kosovel 6 Kosovel 9 Gradnik 17 Gradnik 4 Gradnik 4 Gradnik 7 Gregorčič 12 Gregorčič 1 Gregorčič 2 Gregorčič 5

Gregorčič je v osrednjih slovenskih berilih nedvomno prvak vse do konca druge svetovne vojne. Gradnik se je začel lepo uveljavljati, Kosovel pa je povsem obroben književnik, ki ima enako težo kot njegov brat Stano. Položaj se povsem spremeni po drugi vojni, ko Kosovel precej nepričakovano prehiti Gregorčiča (morda tudi zaradi svoje "revolucionarne" angažiranosti), Gradnika pa v prvem povojnem desetletju sploh ni v berilih, verjetno zaradi političnih zamer tedanjih oblastnikov (komunistov). Malo drugače je v Slovenski književnosti II v šestdesetih letih, ko je Gregorčič še vedno na drugem mestu, a zdaj s precejšnjim zaostankom za Kosovelom, Gradnik pa se mu precej približa. Že v sedemdesetih letih Gradnik prehiti Gregorčiča, takšno zaporedje (Kosovel - Gradnik - Gregorčič) pa se ohranja tudi v sodobnih berilih.

Preglednica II (primorski liriki - berila v primorskem zamejstvu): BUDAL 1928 (SŠ) BUDAL 1946 (SŠ) ČEKUTA 1947 (NSŠ) BELIČIČ 1947 (VSŠ) Gregorčič 14 Gregorčič 14 Gradnik 9 Gregorčič 18 Gradnik 1 Gradnik 11 Gregorčič 7 Kosovel 7 Kosovel 0 Kosovel 6 Kosovel 2 Gradnik 5

BLAŽINA 1949 (NSŠ) BRATUŽ 1981 (VSŠ) Gregorčič 12 Gregorčič 18 Gradnik 11 Kosovel 9 Kosovel 4 Gradnik 6

Precej drugačen je razvoj v berilih primorskega zamejstva. V Budalovem Cvetniku je Gregorčič vključen kot kanonizirani avtor, Gradnik kot povsem obroben, Kosovela pa sploh ni. V ponatisu oziroma dopolnjeni in predelani izdaji Cvetnika po drugi vojni se začneta Gradnik in Kosovel približevati Gregorčiču, vendar slednji ostane vodilni primorski lirik prav do današnjih dni. Izjema sta berili za nižje srednje šole v času Zavezniške vojaške uprave, ko se Gradnik povsem približa Gregorčiču (Blažina) oziroma je celo pred njim (Čekuta), kar si lahko razlagamo tudi kot protest zaradi zanikanja pomembnega primorskega pesnika v osrednjih slovenskih berilih. V osemdesetih letih Kosovel izpodrine Gradnika, s čimer se avtorji beril približajo razmerjem v republiki Sloveniji.

Šolski izbor Gregorčičevih pesmi (število in razporeditev objav)

Če upoštevamo vsa srednješolska berila od leta 1886 do 2003 (vključno z berili za meščanske šole pred drugo svetovno vojno in z berili za srednje strokovne šole po njej), ugotovimo, da je bilo v razdobju 120 let objavljenih kar 88 različnih Gregorčičevih pesmi. To je sicer le približno 17 odstotkov od vseh 550 napisanih pesmi (Koblar 1962), vendar pa sodi pesnik tudi po tej raznolikosti v sam vrh slovenskih šolskih avtorjev. Samo 23 pesmi se pojavlja tako na nižji kot na višji šolski stopnji, sicer pa ima nižja stopnja 30, višja pa 35 drugačnih pesmi. Glede na veliko število različnih pesmi in povprečno število od 10 do 15 pesmi v posamezni čitanki lahko domnevamo, da obstaja manjše jedro pesmi, primernih za vse družbenopolitične ureditve, večina pesmi pa se pojavlja le občasno. Natančna analiza vseh objav (ločeno za višje in nižje srednje šole ter za zamejska berila - Priloga 1, 2, 3) pa pokaže, da niti ena Gregorčičeva pesem ni predstavljena v vseh obravnavanih zgodovinskih obdobjih, od avstro-ogrske monarhije do samostojne Slovenije! Vse tri preglednice nazorno kažejo, da je na vseh ravneh in območjih potekalo intenzivno spreminjanje oziroma prevrednotenje šolskega izbora Gregorčičevih pesmi. Še zlasti je opazno dejstvo, da se tiste pesmi, ki so bile najprimernejše do prve svetovne vojne, skoraj ne pojavijo več po drugi svetovni vojni (le 5 od 31), in obratno, da so med pesmimi, ki se pojavljajo v zadnjih petdesetih letih, večinoma take, ki niso bile primerne v obdobju avstro-ogrske monarhije. Ta izrazito ostra ločnica med pesmimi močno spominja na kulturni boj, ki ga je sprožil Gregorčičev primorski rojak Mahnič s svojo negativno oceno nekaterih Gregorčičevih pesmi (Človeka nikar!, V celici, O nevihti, Ujetega ptiča tožba - Koblar 1962: 119-135) in pesnikov, predvsem Prešerna (Mahnič 1887: 134-178), ki se je odrazil v polemiki med liberalci in klerikalci takoj po pesnikovi smrti in ga najlepše odražata dve berili, izšli med drugo svetovno vojno. Ne glede na povedano pa se da izluščiti nekaj pesmi, ki so primerne za skoraj vse politične sisteme, ne glede na ideološke razlike. To so pesmi Veseli pastir, Nazaj v planinski raj, Hajdukova oporoka, Življenje ni praznik, Ujetega ptiča tožba in O nevihti. Nedvomno gre za pesmi, ki s svojo tematiko (idealizacija gorskega sveta, domoljubje, ki ni usmerjeno proti sosednjim narodom, in poveličevanje dela) presegajo nasprotja iz kulturnega boja. Posebno pozornost si zaslužijo še pesmi, ki so bile manj primerne ali povsem neprimerne za objavo v berilih avstro-ogrske monarhije. Gre za pesmi Človeka nikar!, Moj črni plašč, V mraku, Soči, Izgubljeni cvet, Pogled v nedolžno oko ipd., ki so bile zaznamovane zaradi pretiranega pesimizma, radikalnega domoljubja ali ljubezenske tematike. Na drugi strani je sklop tistih pesmi, ki so postale povsem neprimerne v letih realnega socializma po drugi svetovni vojni, npr. Za dom med bojni grom, Pozdrav njegovemu veličanstvu cesarju, Mavrica, Rabeljsko jezero, Jeftejeva prisega, Samostanski vratar. To so pesmi, ki poveličujejo avstrijsko državo ali pa so povezane s krščansko motiviko. Slednje se v nasprotju z osrednjimi slovenskimi berili normalno pojavljajo v zamejskih čitankah, ki so izhajale po letu 1945. Nazadnje naj omenim še pesmi Vinski duhovi in Svarilo, ki sta bili obe že tretjič oz. četrtič objavljeni v znamenitem Medvedovem izboru Gregorčičevih pesmi leta 1908 (Gregorčič 1908: 35,40). Prva se sploh nikoli ni pojavila v šolskem izboru, čeprav bi jo tako po vsebini kot sporočilu lahko primerjali z Menartovim Croquisom, stalnico slovenskih povojnih beril do danes. V primerjavi s Prešernovo Zdravljico tej pesmi očitno manjka dodana vrednost. Pesem Svarilo, lahkotna in izjemoma humorno zasnovana Gregorčičeva pesem, ki ima vzporednico v Prešernovi romanci Hčere svet, je bila objavljena le enkrat (v kvalitetnem Beličičevem zamejskem berilu leta 1947), čeprav bi bila didaktično zelo primerna zaradi svoje hudomušnosti. V raziskavo sem vključil še posebno preglednico, ki ponazarja lestvico desetih najpogostejših Gregorčičevih pesmi v nižjih in višjih srednjih šolah skupaj. Navajam:

Človeka nikar! 12 Nazaj v planinski raj! 8 O nevihti 10 V pepelnični noči 8 Soči 10 Naša zvezda 8 Oljki 9 Na bregu 8 Življenje ni praznik 9 Ujetega ptiča tožba 7

Prevladujejo pesmi z bivanjsko tematiko, domoljubne so samo tri, preseneča pa visoka uvrstitev pesmi Življenje ni praznik, ki sporočilno izhaja še iz Vodnikovega razsvetljenskega Dramila in bi ji težko pripisali visoko umetniško vrednost. Čeprav je verjetno najbolj znana Gregorčičeva pesem Soči, je na prvem mestu Človeka nikar! (ta je recepcijsko bolj zahtevna in ni primerna za nižje srednje šole), verjetno zato, ker se v zadnjih tridesetih letih, ko berila prinašajo zelo skromen izbor iz Gregorčičeve poezije, bolj kot domoljubje ceni bivanjska razpetost.

Pesem Soči - šolska usoda ključnega besedila

Gregorčičevo Soči bi lahko obravnavali kot ključno besedilo, "enega od dejavnikov relativne konstantnosti sistema nacionalne literature" (Juvan 1990: 86-94) , ki je še dandanašnji izjemno živo in popularno in tudi pogosto deklamirano v osnovni in srednji šoli. Pesem, ki je bila prvič objavljena leta 1879 v Stritarjevem Zvonu (Gregorčič 1979: 131), je vse do danes spodbujala številne medbesedilne navezave, predvsem v obliki parodij in travestij (Juvan 1997). Navajam tri primere iz različnih zgodovinskih obdobij. Prvi odlomek je iz predelave Silvina Sardenka med prvo svetovno vojno, drugi iz parodične pesnitve Ivana Roba Ljubljanici, tretji pa iz sodobne pornopreobleke neimenovanega ženskega tria z naslovom Pički (Sardenko 1915, Rob 1994 in Trio tripičje 1997).

Silvin Sardenko: Soči (1915)

O da bi blizu bil ta dan!
Oblok neba bo lep in čist,
pod nebom sinje gorske grodi
kot zlate črke v moder list
žarele bodo: Mir vam bodi!
Razkrhnjena so bridka jekla …
In ti boš spet vesela tekla,
vzgojila lepših nam cvetov,
vzgojila silnejših sinov.

Ivan Rob: Ljubljanici (1938)

Kalna si, hči dolin!
Ti meni si neljuba znanka,
spomin na dolge šolske dni,
od Laha se mi zdiš poslanka,
nesoča srd, ki ne skopni.
Vrag vzemi te tu sred ravni! …
Kako ti voda zeleni, kako obilno se vali,
ko pred Ljubljano še stojiš!
A ko spustiš se med zidove,
zakaj gre voda v barve nove?
Zakaj izgine ti obilje?
Saj tukaj niso kraške špilje.

Salam Pesnikomedići: Pički (1997)

Kako poslušno, pogumno molčiš,
kako potrpežljivo, nudeče ječiš,
ko se zviram v žrelo grička!
A ko te pobaram, če morda boli te,
zakaj te odprtost mine?
Zakaj zapreš se, z Venere sestopiš,
kaj se zmrdneš, godrnjaje spačiš?
Težko se ločiš od neimenovanja
težav, ko čakaš fuka valovanja?
Mar ne veš, da si kričavo nema tik
ob nasmehu mojega prisluškovanja?
Obojno muko nama pač za seks potlačiš!

Sardenkova travestija je zrcalna preslikava Gregorčičeve istoimenske ode. Začenja se z aktualizacijo, prikazom gorskih spopadov ob frontni črti ("Krvava tečeš, hči planin! / Kesna si v uri mučeniški, / ko se ti v strugi bolečin / ustavlja živi tek dekliški. / Kalna si, hči planin!"), v zadnji tretjini pa preide v optimistično napoved miru po končani vojni. Robova Ljubljanici je duhovita parodija, ki ohranja Gregorčičev pesniški izraz ("Kalna si, temna hči dolin, / gnusna v zmaličeni lepoti, / ko ti preblatenih plitvin / lopate, krampa zvenk ne moti, / kalna si, hči dolin."), z vsebinskimi protistavami pa dosega ustrezen parodični učinek. Parodija Pički je kakofoničen splet prvin ("Krasna si, vroča špranja grička, / skrivnostna ciklama si gozdička / ko ti vonljivega pestička / tuljave gladke vdor ne moti, / krasna si, špranja grička!"), ki le od daleč spominja na ritem, izrazje in metaforiko izvirnika in bi jo najustrezneje poimenovali ponesrečena groteska. Povsem drugačno usodo kot v siceršnji literarni javnosti pa je Soči kot ključno besedilo doživljala v šolskih berilih. V gimnazijske čitanke do prve svetovne vojne sploh ni imela vstopa, prav tako je ni v čitankah za višje razrede gimnazij v obdobju med obema vojnama, tako da je bila prvič objavljena v berilu za višje oziroma takrat enotne srednje šole šele leta 1961 v Pirjevčevi Slovenski književnosti. Pač pa se je Soči pojavila že leta 1908 v Brinarjevi Čitanki za meščanske šole, a še tam cenzurirana, saj se končuje po prvih dveh delih pred verzom "Pa oh, siroti tebi žuga", torej manjka ključni, sporočilno najpomembnejši del pesmi! Prav tako se Soči ni smela pojaviti v čitankah, ki so jih pod italijansko zasedbeno oblastjo v Ljubljanski pokrajini prirejali po predvojnih Bajčevih čitankah za nižje srednje šole, v zamejstvu pa je bila zaradi nacionalističnega prizvoka ravno tako nezaželena in so jo prvič objavili šele v berilu Bratuževe in Pirjevčeve leta 1981, to je sto let po objavi v Stritarjevem Zvonu.

Primerjava s položajem Gregorčičevih pesmi v pesniških antologijah 20. stoletja

V zadnjem delu raziskave me je zanimala primerjava med položajem Gregorčičevih pesmi v šolskih berilih in v sočasnih pesniških antologijah, predvsem zato, ker so tudi antologije zelo pomemben dejavnik v procesu kanoniziranja in dekanoniziranja (Juvan 1990: 88-90), vendar pa so lahko dosti bolj avtorske pri izbiri književnikov in njihovih leposlovnih besedil, saj so šolska berila praviloma pod skrbnim nadzorom aktualne oblasti. V 20. stoletju je izšlo šest pesniških antologij (tri v razdobju od 1905 do 1920 in tri v razdobju od 1969 do 1993 - Priloga 5), tako da glede na 50-letni premor med obema sklopoma lahko pričakujemo precejšnje razlike. Podobno kot v berilih sam najprej opazoval, kako se spreminja položaj vodilnih desetih avtorjev (glede na število pesemskih enot), kar navajam v preglednici.

ILEŠIČ 1906 LOVRENČIČ 1918 GOLAR 1920 MENART 1969 Aškerc 22 Prešeren 15 Levstik 24 Kosovel 20 Prešeren 19 Vodnik 15 Gregorčič 14 Župančič 20 Gregorčič 17 Jenko 14 Prešeren 12 Murn 16 Jenko 14 Levstik 13 Jenko 12 Prešeren 15 Župančič 11 Gregorčič 12 Stritar 9 Gradnik 14 Kette 7 Slomšek 7 Medved 8 Kette 12 Stritar 7 Aškerc 3 Aškerc 7 Bor 10 Medved 6 Kastelic 3 Resman 6 Stritar 10 Murn 6 Koseski 3 Poljanec 5 Jenko 9 Vodnik 6 Valjavec 3 Vodnik 4 Levstik 8

ŠEGA 1970 BAJT 1993 Župančič 48 Murn 17 Kosovel 47 Jenko 15 Murn 41 Prešeren 14 Gradnik 28 Jesih 13 Prešeren 21 Kette 13 Vodušek 21 Kocbek 12 Jenko 20 Levstik 12 Kette 20 Svetina 12 Gregorčič 19 Zajc 12 Aškerc 17 Župančič 12

Položaj Gregorčičevih pesmi v pesniških antologijah je zelo podoben tistemu v srednješolskih berilih. V prvih treh, ki pokrivajo začetnih dvajset let 20. stoletja, so v samem vrhu, in sicer po pogostnosti enot od 3. - 5. mesta. Pri Menartu in Šegi na začetku sedemdesetih let sledi upad (v Menartovem izboru je Gregorčič 12., torej je povprečna uvrstitev okoli 10. mesta), v Sončnicah poldneva v devetdesetih letih pa je Gregorčič 20., torej že povsem obroben antologijski avtor. Tudi primerjava z obema primorskima tekmecema za prvenstvo pokaže, da je v prvem sklopu antologij Gregorčič nesporen favorit, v drugem pa je značilno zaporedje Kosovel - Gradnik - Gregorčič. Zelo zanimive ugotovitve pa daje natančnejši pregled prvih desetih pesniških izbrancev in vključenih Gregorčičevih pesmi (Priloga 4), ki razodeva, da se uvrstitvena merila avtorjev antologij lahko bistveno razlikujejo od meril tvorcev šolskih načrtov oziroma avtorjev šolskih beril. Za Ilešičev izbor, ki je izšel v Zagrebu, bi lahko rekli, da je v primerjavi s sočasnimi Sketovimi čitankami napreden. V ožji vrh postavlja Jenka, med prvo deseterico nima več Slomška, visoko so uvrščeni vodilni liriki moderne Kette, Murn in Župančič. Tudi izbor Gregorčičevih pesmi izraža nove poglede, saj je od 17 pesmi več kot pol takih, ki se v berilih pojavijo šele po letu 1920. Temu povsem nasproten je Lovrenčičev izbor, ki je res nekaj posebnega, saj med izbranimi avtorji sploh nima Stritarja niti koga od najpomembnejših predstavnikov moderne, čeprav ima njegova antologija podnaslov Od Vodnika do moderne! Pač pa ima med prvo deseterico Kastelica, Koseskega, Slomška in Valjavca, kar je za tisti čas izrazito anahronistično. Tudi Gregorčičeve pesmi so izbrane konservativno, saj je od 12 pesmi več kot pol takih, ki so se pojavljale že v osemdesetih letih 19. stoletja. Podobno nazadnjaški je Golarjev izbor iz leta 1920, saj je daleč pred vsemi na prvo mesto postavil Levstika, čeprav ima ta čas v berilih prvenstvo že Župančič. Res je avtor antologije visoko uvrstil Jenka, vendar pa tudi on povsem zanika pesnike moderne, vključno z Župančičem, med prvo deseterico pa ima npr. Resmana in Poljančevo, danes povsem neznana pesnika. Tudi tu je izbor Gregorčičevih pesmi opazno zastarel. Pri Menartu sta na vodilnih mestih Kosovel in Župančič, zelo podobno kot v sočasnih Bohančevih berilih. Taka je tudi opazna vloga Murna in Gradnika. Pač pa je na visoko sedmo mesto Menart povzdignil Bora, ki se uvrsti med prvo deseterico šele v Faturjevem kompletu beril v osemdesetih letih. Menartov izbor Gregorčičevih pesmi je opazno sodoben, saj sta od sedmih samo dve pesmi, ki sta se v berilih pojavljali že pred prvo vojno. Razvrstitev vodilnih književnikov pri Šegi in soavtorjih je na prvi pogled podobna kot pri Bohancu, vendar so tudi opazne in pomembne razlike. Šega ima Prešerna, ki ga je izenačil z Voduškom, šele na petem mestu, medtem ko je pred njim Gradnik, ki je s četrtim mestom dosegel svoj najvišji položaj sploh v šolskih in nešolskih izborih. Precej nepričakovan je izbor Gregorčičevih pesmi, saj je od 19 pesmi kar 7 takih, ki so bile objavljene v berilih pred prvo vojno, vendar so to pesmi, ki so se pojavljale tudi v kasnejših obdobjih. Ta izbor bi lahko označili kot poskus preseganja kulturnega boja oziroma kot poskus celovite predstavitve primorskega pesnika. Zadnja antologija iz leta 1993 je ponovno povsem samosvoj izbor najpomembnejše deseterice. V šolskih berilih sta prvenstvo dokončno osvojila Prešeren in Cankar, Bajt in Kolšek (ta je bil tudi soavtor sočasnih beril!) pa sta na piedestal postavila Murna, medtem ko je Prešeren šele na tretjem mestu za Jenkom. Župančič je šele na desetem mestu (v sočasnih berilih si deli tretje mesto s Kosovelom), pesnik Krasa pa je sploh izpadel iz prve deseterice. Pač pa je na četrtem mestu Jesih, med prvih deset pa sta avtorja uvrstila še Kocbeka, Zajca in Svetino. Očitno že naslov Sončnice poldneva (po Udovičevi pesmi) meri na to, da bodo v izboru poudarjene pesmi modernistov oziroma tako imenovanih čistih lirikov, tj. brez domoljubnih, socialnih in drugih ideoloških značilnosti. Gregorčič je s sedmimi enotami daleč zadaj, pred njim pa so tudi številni še živi pesniki, kot npr. Grafenauer, Šalamun, Dekleva, Novak in Ihan. Ta izbor pesnikov se povsem ujema z objavljenimi Gregorčičevimi pesmimi, od katerih sta samo dve domoljubni, za vse pa je značilna poudarjena bivanjska stiska oziroma notranja razpetost. Na koncu sem analiziral še pogostnost posameznih Gregorčičevih pesmi v vseh pesniških izborih skupaj. Rezultate navajam v preglednici, ki prinaša deset najpogostejših pesmi.

Soči 6 Oljki 3 Človeka nikar! 5 Nazaj v planinski raj! 3 Ujetega ptiča tožba 4 Ti meni svetlo sonce …! 3 Sam 3 V pepelnični noči 3 Na bregu 3 Moj črni plašč 3

Kar sedem pesmi od desetih je uvrščenih tudi na lestvici najpogostejših Gregorčičevih pesmi v šolskih berilih, s tem da je nekoliko drugačna razvrstitev. Tu je na prvem mestu pesem Soči, kar je pričakovano (že Ilešič, Golar in Lovrenčič v nasprotju s sočasnimi Brinarjevimi čitankami objavljajo Soči v celoti!), glede na to, da je to Gregorčičevo ključno besedilo. V antologijah je nekoliko presenetljivo na tretjem mestu Ujetega ptiča tožba, ki je v šolskem izboru šele na zadnjem mestu. V berilih je na drugem mestu pesem O nevihti, ki je v antologijah sploh ni med prvimi desetimi. Podobno velja za izrazito poučno pesem Življenje ni praznik, ki ima v šolskem izboru zavidljivo peto mesto. to nasprotje lahko pojasnimo z dejstvom, da sta se obe pesmi pojavljali predvsem v berilih za nižjo srednjo šolo, pesniške antologije pa so namenjene starejšim in zahtevnejšim bralcem.

Sklep

Raziskava o Gregorčičevih pesmih v srednješolskih berilih je dovolj prepričljivo pokazala, da na sprejemanje posameznega avtorja oziroma leposlovnega besedila vpliva cela vrsta zunajliterarnih dejavnikov, povsem v skladu s spoznanji sodobne empirične literarne znanosti. Uporaba števnih metod je razkrila, da se je položaj Gregorčičevih pesmi v razmerju do drugih šolskih avtorjev postopoma spreminjal, da je bil v različnih zgodovinskih obdobjih razmeroma visok in stabilen, da pa je v zadnjih tridesetih letih, ko sta se kot prva šolska avtorja dokončno potrdila Prešeren in Cankar, dva nacionalna mita, Gregorčič postal obroben šolski pesnik. Analiza pojavljanja posameznih pesmi prinaša spoznanje, da so bile številne Gregorčičeve pesmi primerne za obravnavo v šoli, da je bil tako rekoč "pesnik za vse čase", da pa je zelo malo pesmi, ki so bile sprejemljive v različnih družbenopolitičnih ureditvah, pač pa se tudi v objavah Gregorčičevih pesmi odraža neke vrste kulturni boj. To spoznanje velja tudi za pesem Soči, Gregorčičevo ključno besedilo, ki je bilo v določenih obdobjih in prostorih stigmatizirano in celo cenzurirano. Primerjava s sočasnimi pesniškimi antologijami pa je pokazala, da šolska berila podlegajo drugim merilom za izbor avtorjev in leposlovnih besedil, da je sprememba tradicije v berilih pogojena predvsem s širšimi družbenimi spremembami, medtem ko so izborne usmeritve v antologijah lahko tudi povsem osebne in v nasprotju s splošno družbeno prakso.

Priloge

Priloga 1 (Gregorčičeve pesmi - višje srednje šole):

NASLOV PESMI 1886 1921 1942 1946 1961 1971 1973 1981 1987 2001 Jeftejeva prisega 1 1 Ujetega ptiča tožba 1 1 1 1 1 Samostanski vratar 1 1 Oljki 1 1 1 Pozdrav NV cesarju 1 Jurčiču v spomin 1 Sam 1 1 1 Daritev 1 1 1 Na bregu 1 1 1 1 Življenje ni praznik 1 Oj zbogom, ti planinski svet 1 Pri jezu 1 Vzori 1 1 Nevesta 1 1 V pepelnični noči 1 1 1 Mojo srčno kri škropite 1 1 Naš narodni dom 1 1 Spominčice 1 Izgubljeni raj 1 Sveta odkletev 1 Školjka 1 Naša zvezda 1 1 1 1 1 Moje gosli 1 Njega ni! 1 1 1 1 V mraku 1 1 Ne tožim 1 Na polju 1 1 Opomin k veselju 1 Kupa življenja 1 1 1 Izgubljeni cvet 1 1 1 1 1 Pogled v nedolžno oko 1 1 1 Človeka nikar! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Moj črni plašč 1 1 1 1 1 Vojaške pesmi 1 Naš čolnič otmimo 1 1 Predsmrtnice 1 1 1 Nazaj v planinski raj! 1 Dekletova molitev 1 Delavcem 1 Domovini 1 Kako srčno sva se ljubila 1 1 O nevihti 1 1 1 Velikonočna 1 Znamenje 1 1 Ti meni svetlo sonce 1 1 1 Zadnja želja 1 Tone, sonce, tone 1 Pri morju 1 Soči 1 1 1 1 V celici 1 V krčmi 1 Narave svatba 1 Zimski dan 1 Objame naj me večni mir 1 Iskrice domorodne 1 Moč ljubezni 1 Zaostali ptič 1 Veseli pastir 1


Priloga 2 (Gregorčičeve pesmi - nižje srednje šole):

NASLOV PESMI 1889 1913 1908 1921 1926 1931 1939 1940 1943 1946 Odlikovanje 1 1 1 Mavrica 1 1 1 1 1 1 1 Veseli pastir 1 1 1 1 1 Rabeljsko jezero 1 1 1 1 Lastovkam 1 1 1 1 1 1 1 Za dom med bojni grom 1 1 1 1 Dražba 1 1 1 1 Nazaj v planinski raj! 1 1 1 1 1 1 1 O nevihti 1 1 1 1 1 1 1 Prijatelj in senca 1 1 1 1 1 Zimski dan 1 1 Vojaki na potu 1 1 1 1 1 Hajdukova oporoka 1 1 1 1 1 Črni trn 1 V srce si glej! 1 Sreča I, II 1 Čas 1 1 1 Grobni spomenik prijatelju 1 Mladini 1 Primula 1 Znamenje 1 1 1 1 1 1 Dan in noč 1 1 Zaostali ptič 1 1 1 Soči 1 1 1 1 1 1 Jeftejeva prisega 1 1 1 Življenje ni praznik 1 1 1 1 1 1 1 Samostanski vratar 1 1 Kmetiški hiši 1 Ne zveni mi 1 1 Pastir 1 Pri pogrebu 1 Na bregu 1 1 1 Škrat 1 Kesanje 1 Oljki 1 1 1 1 1 Bratje, v kolo si vstopimo! 1 1 Domovini 1 1 Jurčiču v spomin 1 1 Pozdrav NV cesarju 1 Kdo je mož 1 Pozabljenim 1 1 1 Naša zvezda 1 1 1 V pepelnični noči 1 1 1 1 1 Na potujčeni zemlji 1 Lavorika na grob možu 1 Uvod k Poezijam 1 Sam 1 Ujetega ptiča tožba 1 Iz predsmrtnic 1 Daritev 1 1 1 1 Mojo srčno kri škropite 1 1 1 1 1 Oj, zbogom, ti planinski svet 1 1 1 1 Človeka nikar! 1 1 1

Priloga 3 (Gregorčičeve pesmi - berila v primorskem zamejstvu):

NASLOV PESMI 1928 NV 1946 NV 1947 N 1947 V 1948 N 1979 V 1993 V Sam 1 1 1 1 1 Mavrica 1 1 1 Veseli pastir 1 1 1 Daritev 1 1 1 Kupa življenja 1 1 1 Človeka nikar! 1 1 1 1 1 Lastovkam 1 1 1 Prijatelj in senca 1 1 1 Življenje ni praznik 1 1 1 1 Nazaj v planinski raj! 1 1 1 1 1 Čas 1 1 Sreča 1 1 Oljki 1 1 1 1 1 Želodec 1 1 Na bregu 1 1 1 1 Rabeljsko jezero 1 1 V pepelnični noči 1 1 1 1 Nevesti 1 1 Svarilo 1 Njega ni! 1 1 1 Zjasni zvezde mu temne 1 1 1 Mojo srčno kri škropite 1 Pri jezu 1 Pastir 1 1 1 Ujetega priča tožba 1 Pogled v nedolžno oko 1 Obvari Bog te v cveti! 1 V celici 1 1 1 Iz Predsmrtnic 1 Jeftejeva prisega 1 Naša zvezda 1 Znamenje 1 Hajdukova oporoka 1 Samostanski vratar 1 Siromak 1 Moje gosli 1 1 Naša zvezda 1 1 Narave svatba 1 1 Ti meni svetlo sonce 1 1 O nevihti 1 1 Moj črni plašč 1 1 Soči 1 1 Na potujčeni zemlji 1 1 Confessiones 1 Objame naj me večni mir 1

Priloga 4 (Gregorčičeve pesmi v pesniških antologijah):

NASLOV PESMI 1906 1918 1920 1969 1970 1993 Ujetega ptiča tožba 1 1 1 1 Sam 1 1 1 Daritev 1 1 Življenje ni praznik 1 Kupa življenja 1 1 V mraku 1 Na bregu 1 1 1 Človeka nikar! 1 1 1 1 1 Naša zvezda 1 Oj z Bogom, ti planinski svet! 1 Soči 1 1 1 1 1 1 Domovini 1 1 Izgubljeni cvet 1 1 Dekletova molitev 1 1 Srce človeško sveta stvar 1 Eno devo le bom ljubil 1 Predsmrtnice 1 1 Na potujčeni zemlji 1 Zjasni zvezde mu temne 1 1 Kmetski hiši 1 1 Pri jezu 1 Oljki 1 1 1 Ne tožim! 1 Nazaj v planinski raj! 1 1 1 Mojo srčno kri škropite 1 1 Mavrica 1 Vinski duhovi 1 O nevihti 1 1 Pastir 1 Ti meni svetlo sonce …! 1 1 1 Moj črni plašč 1 1 1 V pepelnični noči 1 1 1 Naš narodni dom 1 Njega ni! 1 Ohrani Bog te v cveti! 1 Lastovkam 1 V celici 1 1 Narave svatba 1 Pil i jaz sem sladki strup 1


Priloga 5 (pesniške antologije 20. stoletja):

1. Fran Ilešič, Cvieće slovenskoga pjesničtva, Matica hrvatska, Zagreb 1906 2. Josip Lovrenčič, Brstje iz vrta slovenskega pesništva, Družba sv. Mohorja, Celovec 1918 3. Cvetko Golar, Sto let slovenske lirike (od Vodnika do moderne), Umetniška propaganda, Ljubljana 1920 4. Janez Menart, Iz roda v rod duh išče pot, Mladinska knjiga, Ljubljana 1969 5. Drago Šega idr., Živi Orfej (velika antologija slovenske poezije), Cankarjeva založba, Ljubljana 1970 6. Drago Bajt in Peter Kolšek, Sončnice poldneva (antologija slovenske poezije), Mihelač, Ljubljana 1993

Priloga 6 (seznam kompletov beril):

1. Jakob Sket, Slovenska čitanka I-IV, 1889-1893 2. Jakob Sket, Slovenska čitanka V-VIII, 1886-1893 3. Sket - Wester, Slovenska čitanka I-IV, 1906-1913 4. Sket - Wester, Slovenska čitanka V-VIII, 1903-1914 5. Josip Brinar, Čitanka za meščanske šole I-III, 1908-1912 6. Josip Wester, Slovenska čitanka I-IV, 1921-1922 7. Josip Brinar, Čitanka za meščanske šole I-IV, 1922-1926 8. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka V-VIII, 1921-1930 9. Andrej Budal, Cvetnik slovenskega slovstva, 1928 10. Anton Bajec, Slovenska čitanka I-IV, 1931-1935 11. Anton Bajec, Slovenska čitanka I-IV, 1939 12. Wagner - Gaspari, Čitanka za meščanske šole I-IV, 1939-1940 13. Brez avtorja, Slovenska čitanka I-IV, 1943 14. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka V-VIII, 1942 15. Odbor za berila, Slovensko berilo I-III, 1946-1947 16. Odbor za berila, Slovensko berilo IV-VII, 1946-1949 17. Andrej Budal, Cvetnik slovenskega slovstva, 1946 18. Vilko Čekuta, Slovenska čitanka, 1947 19. Jevnikar - Beličič, Slovenska čitanka I-II, 1947 20. Mara Blažina, Slovenska čitanka I-III, 1948-1949 21. Pirjevec - Bohanec, Slovenska književnost I-II, 1961-1965 22. Franček Bohanec, Slovensko berilo I-IV, 1971-1975 23. Vera Gregorač, Slovenščina I-IV, 1973-1979 24. Pertot - Petaros - Bratuž, Slovensko berilo I-III, 1979-1981 25. Fatur - Bohanec, Književnost I-IV, 1981-1984 26. Peter Kolšek, Berilo I-IV, 1987-1990 27. Pertot - Petaros - Bratuž, Slovensko berilo I-III, 1990-1993 28. Janko Kos, Svet književnosti I-IV, 2000-2003 29. Boža Krakar Vogel, Branja I-IV, 2001-2003

Literatura

CIPERLE, Jože (1987): Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. GREGORČIČ, Simon (1908): Poezije. Celovec: Družba sv. Mohorja. GREGORČIČ, Simon (1979): Poezije. Ljubljana: Mladinska knjiga. GUILLORY, John (1990): Canon. Lentricchia, F. in Mc Laughlin, T. (ur.). Critical terms for literary study. Chicago. HAUG, Walter (1988): Mittelhochdeutsche Klassik: gesehen unter dem Aspekt der Dichterkataloge des 13. Jhrdts und der damit vedbundenen Kanonisierungseffekte. Simm, H. - J. (ur.): Literarische Klassik. Frankfurt / Main. JUVAN, Marko (1990): Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije. Ljubljana: Revija Literatura. JUVAN, Marko (1997): Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. KMECL, Matjaž (1987): Slovenska postna premišljevanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. KOBLAR, France (1962): Simon Gregorčič: njegov čas, življenje in delo. Ljubljana: Slovenska matica. MAHNIČ, Anton (1887): Dvanajst večerov: pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Gorica: samozaložba. ROB, Ivan (1994): Deseti brat. Ljubljana: Rokus. SARDENKO, Silvin (1915): Soči. Slovenec, 226. SCHMIDT, Siegfrid J. (1980): Grundriss der Empirischen Literaturwissenschaft, Teilband 1. Braunschweig, Wiesbaden. SCHMIDT, Siegfrid, J. (1987): Abschied vom Kanon? Assmann, A. in J. (ur.): Kanon und Zensur: Beitrage zur Archaeologie der literarischen Kommunikation 2. Muenchen. TRIO Tripičje (1997): Fukljica: indiskretni šarm maloburžoazije. Nova Gorica: Branko.