Pojdi na vsebino

Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Dodaj temo
Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

Izbrani smo bili na razpisu MK za 2014–2017. Obseg popravljanja je 2,5 mio besed na leto za 5000 eur. Novi interesenti za sodelovanje se javite januarja 2015 in se vpišite na seznam na dnu strani. O poteku projekta se obveščamo preko foruma SlovLit. --Hladnikm (pogovor) 06:33, 14. avgust 2014 (UTC)

Projekt se podreja smernicam na Wikiviru (v okvirju spodaj), ob delu pa so se skozi leta oblikovale dodatne ali natančnejše projektne smernice, do katerih prideš s klikom na zgornji naslov.


Napotki

[uredi]

S seznama si izberite besedilo z naslovom v modrem in v glavi dokumenta preverite, v kolikšni meri in do kod je že popravljeno. Če boste kliknili na naslov v rdeči barvi, se vam odpre prazen list za pretipkavanje besedila. Pri strojno prebranih besedilih zeleni kvadratek v rubriki Stopnja obdelave pomeni, da je že do konca korigirano, zapolnjeni trije, dva ali en sam kvadratek (v oranžni, vijoličasti ali lila barvi) pa vas kličejo k popravljanju.

Najprej po besedilu in v zavihku pogledate, do kod je prišel predhodni popravljalec oziroma da ni prav zdaj pri popravljanju. Če se z besedilom v zadnjem času ni ukvarjal nihče ali si ga ni kdo rezerviral, je na razpolago za vaše posege. Besedilo korigirate po predlogi (link nanjo je v glavi dokumenta). V eni polovici zaslona odprite sliko besedila, v drugi polovici pa njegov tekst v Wikiviru.

Kliknite zavihek in se lotite popravljanja. Odstavek napravite s prazno vrstico, popravite (ne)stičnost pri ločilih, poenotite narekovaje in pomišljaje, razvozlajte poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Naslove poglavij opremite z dvema enačajema spredaj in zadaj: == Naslov ==. Najbolj očitne tiskarske napake v originalu popravite, pravopisne posebnosti, vključno z akcenti, pa zvesto ohranite. Večinoma nam gre za neredigirano obliko besedil, zato so za predlogo prvi natisi ali kritična izdaja v Zbranih delih. Zgledujte se pri dokončanih besedilih.

Za začetne serijske zamenjave je besedilo dobro prekopirati v urejevalnik in ga potem naložiti nazaj v Wikivir. Če se vam kaj zakomplicira, v zgodovini strani s klikom na »razveljavi« vedno lahko vrnete stanje dokumenta nazaj v prejšnjo fazo.

Ob naslovih v rdeči barvi je ponekod povezava na spletno lokacijo, kjer to besedilo najdemo v različnih formatih. Pri Googlu in Archive.org so v formatu txt, pri dLibu pa v pdf-ju in html-ju. Prekopirajmo jih od tam (v celoti ali po straneh, če drugače ne gre) v prazen dokument, ki se odpre, ko kliknemo na rdeči naslov. Pri dLibu ponekod kopiranje iz pdf-jev ne gre, zato si pomagamo s html-jem. Ker bomo besedila najprej urejali v Wordu, jih tja skopiramo takole: Urejanje > Posebno lepljenje > Neoblikovano besedilo. Prazne vrstice vrinemo v besedilo s serijsko zamenjavo: ^p > ^p^p. Potem besedila še opremimo z glavo in nogo kot pri drugih iz tega vira.

Da se znebite opozorila o kršenju avtorskih pravic, pri besedilih, katerih avtorji so umrli pred več kot 70 leti, v glavo dokumentov dodajte vrstico

  • | dovoljenje=javna last

pri tistih, katerih avtorji so umrli pred manj kot 70 leti (poguglajte vsakega avtorja in preverite letnico njegove smrti!) in smo jih sneli s portala dLib, pa

  • | dovoljenje=dLib

Možnosti za besedila, ki so jih prispevali avtorji sami, so še:

  • | dovoljenje=S pisnim dovoljenjem
  • | dovoljenje=Z ustnim dovoljenjem
  • | dovoljenje=Z dovoljenjem

S klikom na naslov (v modri barvi) odprete grobo prepoznano besedilo z napakami, s klikom na povezavo pa sliko besedila. Zožite okni tako, da bo slika v eni polovici zaslona, tekst pa v drugi. S klikom na zavihek uredi stran se odpre besedilo za popravljanje. Popravljate ga lahko neposredno ali pa ga prekopirate v urejevalnik, ki ste ga navajeni, in ga potem popravljenega prekopirate nazaj v isto Wikivirovo okno; prej se prepričajte, da s svojim delom ne boste prepisali popravkov, ki jih je medtem v potu svojega obraza že vnesel kdo drug (gl. zavihek zgodovina). Da do takih nesporazumov ne bi prihajalo, v glavo vpišete svoje ime [npr. »trenutno ureja Mica Kovačeva«] in si tako rezervirate besedilo in čas. Rezervirajte si vsakič samo eno besedilo, tj. tisto, ki ga imate v obdelavi! Minimalno znanje, potrebno za urejanje, dobite v poglavju Pomoč v meniju na levi. Zgledujete se lahko tudi po drugih besedilih, npr. pri Kmetski smrti Janka Kersnika, ki si jo odprete v dodatnem oknu. Kako je narejena, se vam razkrije pod zavihkom <uredi stran>, kakšne popravke vse je doživela, pa v zavihku <zgodovina> (klikni na besedo prej in pokazale se bodo vse spremembe v kliknjeni verziji). Sicer pa v težavah smete računati na instantno pomoč orakljev, gurujev, wikifenov in drugih digitalnokulturnih udarnikov. Veliko veselja! --Mhladnik 14:50, 19 junij 2007 (UTC)

Za rezervacijo strani lahko uporabite tudi ukaz {{v delu}}. --Miha (prispevki - pogovor) 19:50, 19 junij 2007 (UTC)

Med dokončanimi besedili rade ostanejo naslednje skrite napake, zato jih pred zaključkom preverite:

  • 1 namesto l (enica namesto malega el)
  • veliki I namesto malega l (el)
  • 0 namesto O (ničla namesto velikega oja)
  • presledki pred vejico, vprašajem, klicajem, zaključnim narekovajem (v wordu z eno potezo!)
  • presledki za začetnim narekovajem
  • dve vejici namesto spodnjega narekovaja
  • presledki med pikami dvopičja
  • naslednjič dalje / konec prihodnjič > črtate
  • odpravite nepotrebne delitve besed
  • poenotite narekovaje
  • ločite med vezaji in pomišljaji
  • če se sredi besedila pojavi moder okvir, je to posledica presledka na začetku vrstice
  • preverite odstavčno členjenje
  • preverite enotno oblikovanje naslovov poglavij (po možnosti ne v verzalkah!
  • odpravite dvojne ali trojne razmike med odstavki z eno samo prazno vrstico
  • zamenjajte wordova tropičja z navadnimi tremi pikami oz. ukinite presledke med pikami . . . > ...
  • opombe uredite po zgledu drugega poglavja v Jurčičevem Ivanu Erazmu Tatanbahu takole: <ref>Tekst opombe tik za besedilom, na katerega se nanaša.</ref>; na koncu besedila z <references /> določite, kje se bo tekst samodejno zaporedno oštevilčenih opomb pojavil.
  • opombe ob robu (margini) vnesete takole: {{vrstica|Kako je Jošt Schwarzkobler žalostno umrl}}, gl. npr. Visoška kronika
  • razprti tisk ne pride v poštev, zato ukinite presledke med črkami in besedo raje oblikujte tako: {{razprto|xxxx}}

Poiščite napake in jih odpravite.

Redno preverjajte Zgodovino strani in Pogovor k članku.

Vsaka pesem je načeloma samostojno besedilo in ne poglavje v zbirki (glej Slogovni priročnik). V prozi vložene pesmi začnite s <poem> in končajte s </poem>, v desno pa jih pomaknete s ::::: na začetku vrstic.

Besedilo centrirate s <center>xxxxx</center>, v desni rob (npr. moto na začetku poglavja ali podpis na dnu pisma) pa ga pomaknete s <p align=right>xxx</p>.

Besedila opremite z glavo in nogo, kot je to videti pri dokončanih besedilih (glej Slogovni priročnik), v glavo vnesete natančne bibliografske podatke o predlogi, ga označite s številko 4, ko je dokončano (ki na zaslonu da zeleni kvadratek), in njegov naslov prekopirajte v seznam vseh avtorjevih del.

Kadar je geslo o delu tudi v Wikipediji, pokažete nanj v glavi dokumenta s predlogo {{Wikipedija}}. V Wikipediji pa v poglavju Viri dodate predlogo {{Wikivir}}; glej npr. Krst pri Savici.

Na vrh pogovorne strani vsakega besedila vnesete vrstico {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}}, v nadaljevanju pa lahko besedilo komentirate ali poročate o svojem bralskem doživetju. Slovenska literarna klasika (kanonizirana in trivialna) je namreč redko predmet naših bralskih odločitev in vaša bralska izkušnja bo mogoče komu prišla prav. Če pa so vaše wikiambicije večje, lahko v okviru projekta Romani Wikipedija:WikiProjekt Romani po vzorcu drugih gesel tam poskrbite za sistematičen opis besedila: povzetek, bibliografski podatki, interpretacija, kritike, literarnozgovinska umestitev ...).

Ko se pri posameznem avtorju nabere več del, napravite stran z njegovo bibliografijo, prim. Ivan Cankar. Dopolnite to bibliografijo z delom, ki ste ga popravili.

Z naraščanjem števila besedil narašča tudi število identičnih naslovov, npr. Pesmi, Poezije, Pomlad, Jeseni, Sonet ... V izogib zmešnjavi zato naslove konkretizirajmo takole: [[Pesmi (Stritar)|Pesmi]] ali [[Pesmi (1869)|Pesmi]]. Konfliktni naslov spremenimo preko zavihka prestavi.

Literarne revije

[uredi]

Besedila iz Ljubljanskega zvona in Doma in sveta poišči na http://www.dlib.si, od tam iz pdf-dokumenta prekopiraj golo besedilo (in če to ne gre, iz predogleda -- ikona A) in ga popravi. Vstavi še glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijami. Pri naslovih, ki imajo v oklepaju dodano (LZ), prej preveri, če se besedilo iz Ljubljanskega zvona razlikuje od besedila, ki je že na Wikiviru iz kakšne poznejše redakcije. Kadar razlike niso velike, se bolj splača vzeti za izhodišče že redigirano besedilo in razlike vpisati vanj. Kontaktiraj me v primeru dvomov. --Hladnikm 07:40, 3. junij 2010 (UTC) -- Poglavja, ki v dLib manjkajo, pridobi z archive.org, kjer so LZ digitalizirali po letnikih [1]

Oblikovanje poglavij

[uredi]

Pri številnih poglavjih, označenih z rimskimi številkami, uporabite predlogo {{rimska poglavja|17}}. Dvojnih številk pri poglavjih se znebimo s predlogo {{neoštevilčena poglavja}}. Za več možnosti glej Uporabniški pogovor:Hladnikm#Poglavja in Predloga:Poglavja.

Urejanje avtorskih opusov

[uredi]

Zdaj je pospleten že tolikšen del avtorskih opusov, da bi bilo nujno pod avtorjevim imenom oblikovati celoten (abecedni in/ali kronološki) seznam njegovega dela in naslovov krajših besedil v njihovih knjigah: pri klasikih (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) po kazalu knjig, pri ostalih po Cobissu in bibliografijah v SBL in drugih enciklopedijah (prim. Rado Murnik). Tako se bo bolj jasno pokazalo, kaj vse je treba še postoriti za njihovo digitalno slavo. Trud za oblikovanje seznamov se bo vrednotil individualno. --Mhladnik 07:41, 23. oktober 2008 (UTC) --Mhladnik 15:10, 4. julij 2008 (UTC); --Mhladnik 15:20, 25. julij 2008 (UTC); --Mhladnik 15:54, 14. avgust 2008 (UTC); --Mhladnik 09:10, 23. avgust 2008 (UTC) --Hladnikm 13:01, 11. avgust 2009 (UTC)

Avtorske pravice

[uredi]

Na seznamu so nekateri avtorji (denimo Ivan Zorec), katerih dela še niso v javni lasti. Ali imamo res dovoljenje dedičev za objavo pod GFDL? --romanm (pogovor) 09:26, 5. november 2008 (UTC)

Hm, res je, mali greh imamo nad sabo. Tudi pri Prežihu in Finžgarju in še kje, kjer dediči niso zoprni. Prežih se je celo zavzemal za kolektivno lastništvo :) Na dLibu je s skeniranjem literarnih revij postalo javno dostopno zelo veliko mlajših besedil, leposlovnih in strokovnih, celjska knjižnica je npr. poskrbela za kompletnega Vladimirja Levstika, kar je pohvale vredno in bi moralo biti zgled za produktivnejši odnos do intelektualnih proizvodov, kot ga zapoveduje preživeti in nesimpatični copyright. Če se pojavijo težave, seveda nemudoma umaknemo, sicer pa mislim, da ne smemo biti bolj papeški od papeža (tj. od avtorske agencije). --Hladnikm 18:22, 16. avgust 2009 (UTC), --Hladnikm 07:12, 5. september 2009 (UTC) Pri besedilih na dLib-u, katerih avtor še ni mrtev 70 let, v glavi zapišemo |licenca=dLib, pri drugih pa preprosto |licenca=javna last. --Hladnikm (pogovor) 09:32, 1. julij 2013 (UTC)
Glej tudi Evropsko listino o javni rabi. --Hladnikm 15:38, 13. maj 2010 (UTC)

Kategorizacija prispevkov

[uredi]

Zdaj ko imamo besedil v Wikiviru že kar nekaj, lahko začnemo z njihovim sortiranjem po različnih ključih. To počnemo z vnosom kategorij na dnu članka. Večinoma so sortirane samo pod imenom njihovega avtorja, npr. [[Kategorija:France Prešeren]], še bolj pa bo uporabno, če bodo popisane tudi po stoletjih, letu, jeziku, nacionalni, vrstni, žanrski pripadnosti, tematiki, pesniški obliki, po mestu objave (založba, zbirka ali časopis) ipd. in se bo dalo tako priklikati npr. do vseh slovenskih pesmi v nemškem jeziku iz 19. stoletja. Sezname primernih kategorij bo treba šele oblikovati, že zdaj pa lahko za uvrstitev na dnu vsakega dela izbiramo izmed naslednjih oznak (nekatere izmed njih imajo že vsebino, druge še ne):

  • [[Kategorija:Dela leta xxxx]] (po letu)
  • [[Kategorija:Silvin Sardenko]] (po avtorju)
  • [[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Drame]] (po zvrsteh)
  • [[Kategorija:V angleščini]] [[Kategorija:V nemščini]] [[Kategorija: V hrvaščini]] ipd. (po jeziku)
  • [[Kategorija:Kulinarika]] [[Kategorija:Slovarji]] [[Kategorija:Slovnice]] [Kategorija:Naravoslovje]] ipd. (po disciplinah)
  • [[Kategorija:Soneti]] [[Kategorija:Elegije]] [[Kategorija:Epigrami]] [[Kategorija:Sonetni venci]] [[Kategorija:Epske pesnitve]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Povesti]] [[Kategorija:Novele]] [[Kategorija:Kratka proza]] ipd. (po vrstah)
  • [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Rodbinske kronike]] [[Kategorija:Pokrajinske povesti]] itd. (po žanrih)
  • [[Kategorija:Poetološka tematika]] [[Kategorija:Bivanjska tematika]] [[Kategorija:Socialna tematika]] [[Kategorija:Ljubezenska tematika]] ipd.
  • [[Kategorija:Zdravice]] [[Kategorija:Molitve]] [[Kategorija:Novoletne]] ipd. (še vedno po motiviki)
  • [[Kategorija:Žensko avtorstvo]] [[Kategorija:Mladinska književnost]] [[Kategorija:Gejevska književnost]] [[Kategorija:Slovstvena folklora]] (po interesnih skupinah)
  • [[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Prevodi]] [[Kategorija:Variante]] (po tipu)
  • [[Kategorija:Ljubljanski zvon]] [[Kategorija:Dom in svet]] [[Kategorija:Slovenske večernice]] [[Kategorija:Podlistki]] [[Kategorija:Mohorjeva družba]] [[Kategorija:Kres]] [[Kategorija:Slovenski glasnik]] itd. (po mestu objave)
  • [[Kategorija:Koroška književnost]] [[Kategorija:Primorska književnost]] [[Kategorija:Prekmurska književnost]] itd. (po pokrajini)
  • [[Kategorija:Bohoričica]] [[Kategorija:Metelčica]] [[Kategorija:Narečni zapis]] itd. (po pisavi oz. pravopisu)

Začasni zgled je Prešernova pesem Obschon die Lieder aus dem Vaterlande. Splošno sprejete oznake za konkretna dela dobite v Cobissu, v literarnih zgodovinah in leksikonih. --Mhladnik 08:30, 16. november 2008 (UTC)

Ministrska podpora

[uredi]

Popravljanje strojno grobo prebranih besedil v Wikivirovem projektu Slovenska leposlovna klasika se od 2008 dalje podpira Ministrstvo za kulturo, kar omogoča honoriranje študentskih korektur.

Pred delom se s klikom na povezavo v desnem zgornjem kotu registirate in se prijavite. Ko z besedilom končate, v rubriki Stopnja obdelave spremenite številko v 4 in uspeh objavite na Slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) in v tabelo Evidenca opravljenih korektur. Ko se nabere toliko, da je vredno obračunati, najbolje pa za vse opravljeno delo v enem kosu novembra, koordinatorju sporočite naslove in količino opravljenega dela v besedah ter kategorijo: a) pretipkano besedilo (recimo da zmorete 1500 besed na uro), b) popravljanje zelo nasmetenega besedila (predvidevamo, da v eni uri očistite 2250 besed) ali c) popravljanje besedila z malo napakami (pribl. 3750 besed v eni uri).

Zainteresirani študentje se javite po epošti in dostavite študentsko napotnico v kabinet # 218 na Aškerčevi 2. Korigiranje za višjo oceno in honorar se izključujeta, lahko pa se lotite korektur najprej za višjo oceno, potem ko vam zadeva steče in vas zasvoji, pa še za honorar. --Mhladnik 16:31, 16. junij 2008 (UTC), --Hladnikm (pogovor) 09:17, 1. julij 2013 (UTC)

Evidentiranje korektur

[uredi]

Kako z napotnico

[uredi]

Besedila bo pregledoval in obračunaval Domen (dbc334 pri gmail.com). Tekste za obračun vnesite v tabelo Wikivir:Evidenca opravljenih korektur. Jemljite prosim v delo vse tri težavnostne kategorije besedil in sporočite, če se vam tarifa zdi za kakšno besedilo neprimerna. Tarife za tipkanje ne moremo kaj dosti spreminjati, ker je določena na trgu. Po možnosti vpisujte besedila, ko so popravljena v celoti.

Za delo si naročite stalno študentsko napotnico pri e-Študentskem Servisu, ŠS, d. o. o.. Kot delodajalec naj bo na napotnici navedena Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana (matična št. 5141796000, davčna št. 81642946). Kot vrsto dela pa je treba napisati vnos in urejanje besedil. --Hladnikm (pogovor) 18:14, 2. september 2012 (UTC) --Petra Jordan (pogovor) 10:11, 3. september 2012 (UTC) --Domen (pogovor) 12:51, 20. julij 2014 (UTC)

Tarife

[uredi]
  • 4500 besed/uro – zelo lahko besedilo (prozna besedila iz Luinove zbirke, kjer je treba samo vnesti odstavke in morebiti popraviti kakšen akcent)
  • 3750 besed/uro – lahko besedilo, npr. v dLibovi zbirki
  • 2250 besed/uro – srednje nasmeteno ali samo oblikovno zelo zahtevno besedilo (opombe, didaskalije, kurziv, krepko ...)
  • 1500 besed/uro – močno nasmeteno, oblikovno težko besedilo oziroma pretipkavanje
  • oblikovanje glave + noge – glej spodaj
  • kopiranje enega nadaljevanja – glej spodaj
  • oblikovanje in dopolnjevanje avtorjevega profila na Wikiviru z novimi teksti – glej spodaj

Mhladnik 17:51, 20. junij 2008 (UTC); --Hladnikm 06:04, 28. julij 2009 (UTC), --Hladnikm (pogovor) 09:03, 1. julij 2013 (UTC)

Urejanje glave in noge doda 0,15 ure, kopiranje enega nadaljevanja besedila pa 0,05 ure. Vpisu števila kopiranih nadaljevanj besedila je v evidenci korektur namenjen stolpec Št. kopiranj. V primeru, da ste v evidenci v isti vrstici navedli več besedil ali skupino besedil, v omenjeni stolpec zapišite kar seštevek kopiranih nadaljevanj. Popravljavci naj teh ur ne prištevaju stolpcu s številom ur, ker jih bomo obračunali naknadno.

Oblikovanje in dopolnjevanje avtorjevega profila obračunavamo individualno glede na opravljene ure. Popravljavci naj v evidenco vpišejo, kateri profil so urejali in koliko ur so za to porabili. Polje s številom besed in tarifo naj ostane prazno. --Domen (pogovor) 12:16, 30. september 2013 (UTC)

Kako dobim število besed v članku

[uredi]

V zgodovini strani je na vrhu zapisan obseg besedila v številu znakov, ki jim rečejo zlogi. Približno število besed dobimo, če to število delimo s 6, kolikor je povprečno število znakov na besedo. Natančno število besed pa dobimo, če besedilo v urejevalnem načinu skopiramo v Word in si v spodnji vrstici preberemo njegovo statistiko. Če bi v Wordu pregledovali besedilo brez glave, noge in kodiranja, bi dobili nekaj manj besed.

Napotki za preverbo

[uredi]
  • preverja najprej tipkar sam, potem kontrolorka
  • če ima delo podnaslov, se mora ta pojaviti v glavi
  • v rubriki opombe naj bo avtor zapisan enako kot v tekstu (s kraticami, podomačeno, psevdonimno ...), v rubriki avtor pa standardizirano, tj. tako, da povezava postane modra
  • ali ima glava vse potrebne rubrike? večkrat manjka alineja obdelano; če je tekst čist, dopišeš najvišjo stopnjo obdelanosti 4 (npr. https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Pripovedka_brez_naslova&diff=207892&oldid=207890)
  • ali linki na dlib pripeljejo prav?
  • če gre za besedilno varianto, naj bo v glavi v alineji opombe link na drugo varianto
  • ali je v evidenci korektur pravo število besed (gl. poglavje, kako dobimo št. besed) in ali je izbrana tarifa ustrezna; besedilo, ki v pdf ni berljivo oz. se vsaka vrstica konča z odstavčnim prelomom, se včasih lepše da prekopirati iz formata txt na dlibu; format txt npr. ohrani odstavčnost
  • (identični naslovi so bili razrešeni že prej, npr. Večerna pesem > Večerna pesem (Alojz Gradnik)|Večerna pesem)
  • sondiraj, ali so odstavki enako kot v predlogi (včasih se pomotoma "zlepijo")
  • ali so pesemski teksti opremljeni z oznako <poem>
  • ali so poglavja in podpoglavja označena z dvojnimi in trojnimi enačaji
  • kadar je poglavij veliko in kazalo na začetku predolgo, naj bo v vodoravni namesto v pokončni obliki, tako kot npr. na https://sl.wikisource.org/wiki/Deseti_brat_(Ivan_Rob)
  • ali je tekst celoten ali ga pomotoma kaj manjka
  • s tipom narekovajev ne bi komplicirali, naj pa bodo enotni skozi celo besedilo in prav obrnjeni
  • tudi preloma strani ali stolpca ne bi označevali
  • z ukazom ctrl + f presledek vejica najdeš površnosti pri vejici, enako pri podpičju, klicaju ...
  • tropičja niso levostična
  • išči 0 in 1, ki se včasih najdeta tam, kjer bi morala biti o in i ali l
  • če imaš vključen črkovalnik, v urejevalnem načinu počasi podčrta vse čudnosti v besedilu; arhaizme kot solnce pustiš, nenavadnosti preveriš v originalu, očitne napake optičnega branja pa je treba popraviti (presledki sredi besede, m namesto rn itd. itd., napake se hitro vidijo in se ponavljajo)
  • kjer besedilo ni jasno, naj bo uporabljena predloga redakcija
  • ali so v nogi vse potrebne kategorije? polega avtorja še vrsta (kratka proza) oz. žanr (zgodovinski romani, kmečke povesti), dela leta tegaintega; brišeš rdeče in odvečne kategorije (npr. https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Pripovedka_brez_naslova&diff=207890&oldid=207870)
  • prazna vrstica naj bo samo ena, ne pa več zapored
  • če je napak malo, popraviš, sicer opozoriš predhodnika, naj bo manj površen in naj počisti sam
  • o ponavljajočih se napakah se pogovori z grešnikom, sistemske dileme razrešimo v debati skupaj
  • dopolnjuj tale seznam po svojih izkušnjah

Udeleženci

[uredi]

Udeleženi 2008

[uredi]
  • Tanja Radovič <tanja.tu na gmail.com>,
  • Melita Grajn <melita.grajn na yahoo.com>,
  • Luka Pavlin <luka.pavlin na telemach.net>,
  • Mojca Pipan <pipan.mojca na gmail.com>,
  • Saša Straus <sasa.straus na siol.net>,
  • Simona Bertoncelj <simona.bertoncelj na siol.net>,
  • Nežka Klavžar <neza.klavzar na gmail.com>,
  • Urša Čehovin <ursacehovin na gmail.com>,
  • Anja Miklavčič <anja.miklavcic na omegaic.net>,
  • Borivoj Bogovac <odisejevich na gmail.com>,
  • Tadeja Rožman <tadeja.rozman na triera.net>,
  • Jože Šemrov <joze.semrov pri gmail.com>,
  • Anita Hernja <anita.hernja pri gmail.com>.
  • Ilona Jerič <ilonajeric na gmail.com>

Kdo je popravljal leta 2009

[uredi]

Kdo vse popravlja 2010

[uredi]

(Dodaj še svoje ime in uporabniško ime!)

Popravljalci 2011

[uredi]

Drage wvjevke, kakor sem nekaterim že napisal, kar na delo: samo po eno besedilo hkrati. Letos imamo dva strožja nadzornika, ubogajte njune napotke. Na tejle pogovorni strani projekta je link na forum, kjer bomo sproti razjasnili vse dileme, kakšno reč pa lahko tudi po e-pošti. Dobrodošli tudi dodatni popravljalci s študentskimi napotnicami. --Hladnikm 13:37, 12. julij 2011 (UTC) (na pogovornih straneh se podpisujte tako kot jaz zdajle s klikom na ikono peresa v menijski vrstici ali takole: --~~~~).

Urno tarifo smo povečali na 4 evre. V veri, da bodo teksti zato še natančneje pregledani. --Hladnikm 18:13, 1. avgust 2011 (UTC)

Korektorji v letu 2012

[uredi]

Tipkarji v letu 2013

[uredi]
Izbrani

K delu na projektu ste povabljeni Mateja Novak, Monika Lušin, Simona Šinkovec, Maja Vehar, Anže Toni, Jasna Černjak, Katja Zver, Maja Dichlberger, Anže Slana, Eva Zadravec, Sara Prezelj, Nastja Klajnšek, Nika Bajec, Tjaša Langerholc, Alenka Žitnik, Minca Šegula, Duša Race, Lucija Pikš, Mija Bon, ki ste pozorno prebrali navodila in se sproti prilagajali svežim dogovorom.

Prav lahko se zgodi, da kdo od sprejetih zboli, se naveliča, obupa ali najde kakšno bolj lukrativno zaposlitev, zato spodbujam tudi tiste, ki se niste držali navodil (Katarina Gomboc, Barbara Leban, Jana Šter, Natalija Grabec, Špela Antloga, Urška Vranjek, Tadeja Rozman, Kaja Dragoljevič, Anamari Mavrin, Anamarija Lednik, Ajda Gabrič), da natančneje preberete navodila, ki jih dnevno osvežujemo, v skladu z njimi popravite svoje izdelke in se tako kvalificirate za sodelavce, ki bodo nadomestili utrujene in padle. --Hladnikm (pogovor) 07:09, 8. julij 2013 (UTC), --Hladnikm (pogovor) 09:02, 8. julij 2013 (UTC), --Hladnikm (pogovor) 06:15, 12. julij 2013 (UTC)

Interesenti za korekture 2014

[uredi]

Novinci za testiranje

[uredi]

Korekture 2015

[uredi]

Projekt nadaljujemo že januarja. Interesenti, zapišite svoja imena na seznam. Novince bomo pred sprejemom preizkusili. --Hladnikm (pogovor) 19:38, 3. oktober 2014 (UTC) --- Novinci (to ste vsi brez izkušenj z Wikivirom) na seznamu Tipkanje (bolj proti dnu) izberite prosti podlistek (v enem kosu) in ga čez konec tedna postavite in uredite po navodilih, ki jih najdete na tej isti strani. Sporočite mi, ko boste gotovi. Komur je tipkanje že potrdila demonstratorka, preizkusa ne potrebuje in naj kar začne z delom na Slovenska leposlovna klasika#Posamezna besedila. Besedil zlepa ne bo zmanjkalo, razpoložljivega denarja pa bo za letos predvidoma hitro konec, zato brž. --Hladnikm (pogovor) 10:30, 16. januar 2015 (UTC)

Korekture 2016

[uredi]

Tarifa bo usklajena s Študentskim servisom in bo znašala, preračunana na čas, 4,50 eur/uro. Interesenti za postavljanje in korigiranje besedil se podpišite spodaj po zgledu prejšnjih let, novinci dodajte za svojim imenom oznako NOVA ali NOV. --Hladnikm (pogovor) 14:47, 13. september 2015 (UTC)

Korektorji leta 2017

[uredi]

Sodelavci leta 2018

[uredi]

Sodelavci leta 2019

[uredi]

Sodelavci leta 2020

[uredi]

Sodelavci leta 2021

[uredi]

Sodelavke in sodelavci leta 2022

[uredi]

Sodelavke in sodelavci leta 2023

[uredi]

Sodelavke in sodelavci leta 2024

[uredi]


Sodelavke in sodelavci leta 2025

[uredi]