Uporabnik:MašaKrajnc

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

Druga domača naloga[uredi]

Ruski pisec in samooklicani ‘novi nekonformist’ Zahar Prilepin v prvencu Patologija v obliki prvoosebnega pripovedovalca piše o svojih izkušnjah iz prve čečenske vojne. Strah in dvome je v težkih časih premagoval z vodko, ki je bila za pisca tudi sicer ključen element samoidentifikacije. Ker se k podobnim rešitvam za svoje življenjske stiske zatekajo tudi številni moji sovrstniki, me je članek Vodka in pir ... Knjiga kot orožje v primeru Zaharja Prilepina pritegnil k branju. Kljub upanju, da me pisateljeva dela ne bodo le navdušila, temveč tudi navdala z radostjo ob spoznanju, da so njegovi pogledi na svet podobni mojim, se to ni zgodilo. Cenim ga kot umetnika, pisca in publicista, a nasprotujem njegovemu mnenju: "Dialog je iluzija, edini argument je argument moči, ki ga prikrivajo lepe besede, vse, kar je skupnosti resnično pomembno, si mora biti ta skupnost pripravljena izboriti z vsemi sredstvi, tudi za ceno življenja posameznika." Prilepin s svojo empirično izkušnjo poskuša nasprotovati liberalni humanistični ideologiji, a s tem prav tako pozablja na pomen diskurza, ki je v civiliziranem svetu esenca družbenih sprememb. Kljub utemeljeni želji po reševanju ukrajinske krize na vzhodnem delu države je pisateljevo mnenje pretirano in lahko bralce in njegove podpornike nagovarja k uporabi nasilja, ki je dandanes glavni razlog za številne nerazrešene svetovne probleme, še trajajoče vojne in stanja v kriznih goriščih. Besede so lahko pomembne, četudi posamezniki zanje niso pripravljeni ubijati ali prostovoljno umreti.

Kljub navedenemu me Prilepinovo delo fascinira, saj nasprotuje normam pisateljevega časa in okolja ter je samo po sebi provokacija. Avtor je pričakoval odzive podobne mojemu in druge obsodbe njegovega potencialnega nacionalizma, šovinizma, fašizma. Med branjem katerega od njegovih del, in ne le člankov o njih, bi se gotovo soočala s številnimi etičnimi vprašanji in izzivi, zato bi si Patologijo z veseljem izposodila, če bi mi poleg branja del pri predmetu Slovenska književnost 19. stoletja in socioloških tekstov na mojem drugem študijskem programu ostalo še kaj prostega časa. Mogoče poleti ...