Wikivir:Forum

Vrnitev na Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika.

Da bo iskanje lažje, nalagajmo sveže prispevke na vrh, ne pa na dno. --Hladnikm (pogovor) 20:26, 27. januar 2021 (CET)[odgovori]

2021[uredi]

27. januarja smo se sodelavci srečali in se pogovorili na Zoomu. Tule je prostor za dodatna vprašanja, predloge, komentarje.

Odgovori na vprašanja, da ne bo treba razlagati vsakemu posebej[uredi]

pri koranterjevi (Golobji vodnjak) sem pokazal, kako z arabsko oštevilčenimi poglavji s piko. link iz kazala na tekst naj deluje.
luka, poglej v zgodovino strani, kaj sem se popravil pri sotli. za vse tekste, ki jih delas, pa velja, da bi morali biti naslovi z malimi crkami, ne pa z verzalkami. v wordu napravis zamenjavo oznacenih naslovov skoraj samo z eno potezo (oblika > velik v male).
draga sanja, najhitreje je pokukati v dokončana besedila na wv in si pogledati, kako so napravljena. paginacije tekstov ni nikjer, torej s številkami strani ven.
vidim, da tudi odstavki še niso vneseni: odstavek je v wv prazna vrsta, gl. moje popravke v prvi zgodbi indijancev. in seveda navodila!
septembra povabim začetnike na kratko delavnico, kjer bom v živo pokazal, kako urejati besedila, in odgovarjal na vprašanja in dileme.
štejemo celotno dolžino besedila (skopiramo v word, orodja > štetje besed). nič ni omejitve, več urejenega več plačanega.
1500 b/uro je samo za tipkanje rokopisov ali urejanje zelo starih zelo kompliciranih besedil, za drame imamo (gl. pri predhodnih) 3500 b/uro iz luinove zbirke in v najboljšem primeru 2250 za tiste z dliba.
eva, v zgodovini zgodb izberi primerjavo novih verzij s starimi in si poglej, kaj sem še postoril na besedilu: poglavja, stičnost ločil, tropičja ... potem ko v istem slogu pregledaš do konca, ga označi s številko 4 v glavi, kjer piše stopnja obdelave, ga prenesi (izreži > prilepi) med obdelane na projektni strani in vpiši v evidenco svojih opravljenih korektur (gl. navodila!).

draga ilona, kadar so razlike prevelike, je najbolje postaviti varianti enega besedila ločeno. mešanje ne pride v poštev. ker si vzela luinovo besedilo, sem za tisto iz LZ odprl nov dokument Ata Žužamaža (LZ), kamor prekopiraš prvi natis iz LZ (bolje je vzeti iz pdf kot iz html formata na dlibu). ko bomo imeli vse pod streho, bomo recimo z barvico ali v opombah označili razlike med varianatama, v tem trenutku pa to še ne pride v poštev. --Hladnikm 14:44, 10. avgust 2009 (UTC)
Pozdravljeni, ker sem nova in še ne čisto domača z wikivirom, me zanima, kako vem, da neko literarno delo še ni v obdelavi. Opazila sem namreč, da manjkajo nekatera dela (npr. Tavčarjeva in Kersnikova), ki niso pod avtorsko zaporo. Se pri tem orientiram po objavljenem seznamu in kar začnem s pretipkavanjem? lp, --Andrejaz 11:31, 11. avgust 2009 (UTC)

Ker seznam objav slovenskih klaskov v LZ, DS in drugih revijah, ki jih digitalizirajo na http://www.dlib.si, še ni napravljen in ker se tu pojavljajo vedno nova besedila, zanesljivo vedeti, kaj vse je že bilo preskenirano, ne moremo. Ažurirani seznam vsega dostopnega je v delu (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx). Ker imamo na srečo dovolj že digitaliziranih tekstov, dajemo trenutno prednost njim, v naslednji fazi pa se lotimo še skeniranja belih lis pri klasikih. Tipkanje pride v poštev le pri rokopisih in zelo starih besedilih, za vse drugo bo grobo prepoznavanje teksta opravil stroj. Za posamezne vroče besedilne želje se seveda dogovorimo sproti; nekaj več Tavčarja je še na http://lit.ijs.si/leposl.html, vendar bo za konverzijo tistega v wikivir še čas. Priporočam torej urejanje že postavljenih besedil. --Hladnikm 12:49, 11. avgust 2009 (UTC)

dragi miran, administratorji in ostali, ali kdo ve, zakaj wikivir ne pozna ukaza <right></right> za pomaknitev desno oz. kako se to naredi. nekatere stvari so rešljive s "poem" ali "center", zataknilo pa se mi je pri Milčinskem, kjer sem hotela imeti v besedilu dva stolpca (omenjena ukaza pa tekst prestavita v naslednjo vrstico. Zadevo sem rešila z neštetimi "&NBSP;-ji" (hvala Matjažu za nasvet) -- ali enostavneje res ne gre? Podobno je s podpisi v pismih, mestom objave v časopisnih člankih na dnu prispevkov itd., ki bi bili videti lepše poravnani v desno. --Petra Jordan 16:40, 13. avgust 2009 (UTC)

draga petra, v desno gre tekst s v desno pomaknjeno besedilo. za stolpce se bom pa še malo razgledal. --Hladnikm 19:32, 14. avgust 2009 (UTC)

Imam še eno vprašanje, opazila sem namreč na pri večini del piše, da jih že nekdo ureja ali pa, da so rezervirane. Bodo dodana še nova besedila ali se morda ne znajdem dovolj dobro?

če je nekdo rezerviral, pa že 14 dni nič ne počne z besedilom, si ga prisvojite. sicer pa je še dosti neobdelanih besedil v poglavju Stara slovenika na http://www.archive.org in Stara slovenika na Googlu. samo do strojno prebranih tekstov tam se je treba priklikati in jih prekopirati v dokument. lp, miran

p. s. in še sproti dodajam nova besedila, kar med moje prispevke (hladnikm > prispevki) poglejte. --Hladnikm 19:32, 14. avgust 2009 (UTC)

Rada bi se samo opravičila, ker sem si rezervirala dve besedili - razlog: včeraj sem že začela kopirati besedilo iz dLiba, potem pa mi ni več odprlo strani (danes spet dela) in ker sem ravno imela čas, sem se lotila še enega. Lp, Nika Bajec

ok, --Hladnikm 13:09, 12. julij 2011 (UTC) P. S. Takole kot jaz se podpišeš s klikom na ikono peresa v menijski vrstici.

Zanima me, pri katerih besedilih naj bi dosledno upoštevali prelom vrstice in kako se to naredi? Lep pozdrav!--Nikabajec 22:49, 24. julij 2011 (UTC)

Ojej, spregledal vprašanje. Pri starejših besedilih (pred 19. stol. oz. samo tam, kjer je to izrecno naročeno!) naj v načinu urejanje vrstice ustrezajo tistim v predlogi. Če so besede deljene, naj vrstico konča niz . --Hladnikm 17:28, 16. september 2011 (UTC)

Moje izkušnje in nasveti[uredi]

Na plan z njimi.

Na moje pritoževanje se je Matjaž pomujal in v excelu postavil seznam vseh avtorjev po abecedi. Bravo in hvala! Resda po prvi črki imena in ne priimka, ker to z eno potezo ne gre, ampak zdaj imamo vsa dela posameznih avtorjev skupaj. Pozivamo, da pri dodajanju novih del ohranjate red. --Petra Jordan 19:40, 16. avgust 2009 (UTC)
Če naletite na tak tip poglavij, kot je pri Milčinskega Muhoborcih (številka poglavja zapisana z besedo, spodaj je pa še naslov poglavja), jih lahko označite z:

== Prvo poglavje Starodavni Muhobor ==

ali s podčrtano varianto:

== Prvo poglavje Starodavni Muhobor ==

Zraven uporavite predlogo {{neoštevilčena poglavja}}. Hvala Janezdrilcu. --Petra Jordan 17:52, 19. avgust 2009 (UTC)

Vrnitev na Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika.

Vprašanja (in dogovori) z wikidelavnice 1. 7. 2013 in po njej[uredi]

Kako z nedoslednim zaporedjem ločil pri premem govoru? — Če manjka zaključni narekovaj, ga vstavimo sami takole: besedilo<ins>«</ins>. Če se replike končajo brez reda enkrat s piko in narekovajem, drugič z narekovajem in piko, predlagam pravopisno poenotenje .« ~~s pojasnilom v opombi, da je bil tekst v tej točki površno postavljen~~. Pri tem uporabimo predlogo {{redakcija}} in zapišemo {{redakcija|izvirni zapis|.«}}, npr. {{redakcija|«.|.«}} (glej razdelek o popravkih v smernicah). --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)
Kako z narobe številčenimi poglavji? — Na napačno številčenje opozorimo z opombo znotraj lomljenih oklepajev, ki se na zaslonu ne pokaže, npr. takole:  Lahko pa to informacijo zapišemo tudi~~ v glavi članka, v alineji |opomba=. ~~ali na pogovorni strani teksta.

Napačno številčena poglavja popravimo z uporabo predloge {{redakcija}} (glej razdelek o popravkih v smernicah). --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

Tropičja stavimo nestično, tudi če so v predlogi stična, in brišemo morebitne presledke med tremi pikami.
Kategorija Ženski list za članke iz Vigredi je odveč, prav tako ni potrebno med kategorije zapisovati anonimnih ali manj znanih avtorjev. Če je poznano pravo ime avtorja, potem namesto psevdonima zapišemo njegovo polno pravo ime in priimek (preveri na Wikipediji, v Cobissu, v dLibu). Pač pa je obvezna uporaba kategorije Dela leta xxxx, ki naj nadomesti kategorijo 19. stoletje ali 20. stoletje. Odveč je tudi kategorija Slovenski avtorji, ker so na Wikiviru v glavnem samo ti (enako delja za kategorijo V slovenščini).
Alineji |prejšnji= in |naslednji= izpolnimo samo pri pesniških in novelističnih zbirkah, kjer je mesto teksta med drugimi pomembno (tudi recimo pri seriji zgodb, ki sodijo skupaj, recimo za Butalce, ki so raztreseni po več številkah časopisa), za zaporedne tekste v časopisu pa ne. --Hladnikm (pogovor) 12:26, 1. julij 2013 (UTC)
Stopnjo obdelave označi pri tekstih, ki jih prekopiraš z dLiba, z 2 do 3, odvisno od števila napak (enka pomeni, da se skoraj bolj splača tekst pretipkati), potem ko ga korigiraš, pa s štirico.
Še enkrat o vpisovanju podatkov o reviji v glavo. Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo izdano takole: ''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}}), kar da na zaslonu Vigred 2/1 (1924).
Popravil sem zgled Za kruhom: pri viru ni smiselno ponoviti naslova revije, ampak naj bo viden samo podatek, od kod je bil tekst vzet. Če je bil z dLiba, potem naj bo za zadnjo navpičnico v alineji zapisana št. revije |12.
Ojej, šele zdaj vidim, da smo med bibliografskimi podatki pozabili na strani v reviji, ki se razlikujejo od strani pdf-ja. Za letnico v oklepaju napravi vejico in jih dopiši, s stičnim pomišljajem, takole: Vigred 2/1 (1924), 76–77; vezaj na tem mestu ni dober: - > –. --Hladnikm (pogovor) 16:46, 4. julij 2013 (UTC)
Ker imajo nekateri še izpite, se bo resno delo začelo šele s ponedeljkom 8. julija.
Dopiši sem še svoje dileme in predloge.
Če v originalnem tekstu premi govor ni označen z narekovaji, ali jih dodamo ali pustimo, kot je v izvirniku? Hvala, lp

Če gre samo za pomotoma izpuščeni narekovaj, potem ga vstavimo (tako kot manjkajočo vejico, glej spodaj), če pa v celoti manjkajo, potem jih ne vstavljamo. --Hladnikm (pogovor) 06:53, 8. julij 2013 (UTC)

Do katere mere lahko v originalnem besedilu spreminjamo končna ločila? Primer: če se v originalnem tekstu besedilo namesto končnega ločila končuje z ---, ali lahko te tri pomišljaje nadomestim s piko ali celo tropičjem? --KatjaZ (pogovor) 21:27, 6. julij 2013 (UTC)

Ne, takih reči nič ne spreminjajte, prvi princip je sledenje predlogi. --Hladnikm (pogovor) 06:53, 8. julij 2013 (UTC)

Kako je z arhaično zapisanimi besedami (npr. iž, kedaj) - jih le prepišemo ali tudi posodobimo (v: iz, kdaj)? Hvala za odgovor.

Takih zadev ne posodabljamo, saj so pomemben del jezikovno-slogovne podobe besedila. --Anzet (pogovor) 21:07, 7. julij 2013 (UTC) Res je. --Hladnikm (pogovor) 06:53, 8. julij 2013 (UTC)

Ali lahko vstavimo vejico, če smo prepričani, da "manjka"?

Lahko, vendar jo označite kot svoj vstavek takole: <ins>,</ins> --Hladnikm (pogovor) 06:47, 8. julij 2013 (UTC)

Ženske priimke, kot so Mira Golobičeva, v alineji |avtor= standardiziramo v Mira Golobič (kateri zapis je standarden, se najhitreje poučimo v Cobissu), v izvirni obliki pa avtoričino ime zapišemo v alinejo |opomba=. Avtorja, ki se je podpisal Dr. Ivo Česnik, zapišemo brez naziva: Ivo Česnik.
Kaj storiti s črtkano črto (— — — čez celotno stran), ki razmejuje besedilo? --Maja Vehar (pogovor) 11:53, 9. julij 2013 (UTC)

Kaj pa je storiti z zvezdicami, ki razmejujejo besedilo? --Anže Slana (pogovor) 18:15, 11. julij 2013 (UTC)

Primer za zvezdice, za črtice sem pa jaz naredila takole. In se mi zdi v redu (zakaj bi spreminjali?). --Mateja2 (pogovor) 18:45, 11. julij 2013 (UTC); se strinjam. --Hladnikm (pogovor) 06:30, 12. julij 2013 (UTC)

Ali lahko na pdf strani označim samo en stolpec besedila in kako se to stori, če se da? --Monikalusin (pogovor) 16:21, 11. julij 2013 (UTC)

Včasih drugače kot po en stolpec ni mogoče kopirati. Če označevanje z miško ne zagrabi prav od začetka navzdol, poskusi od spodaj navzgor. Če pdf za kopiranje ni uporaben, ostane še kopiranje iz golega besedila. In če še to ne gre, sporoči na dLib napako. --Hladnikm (pogovor) 06:30, 12. julij 2013 (UTC)

Mogoče sem narobe zastavila vprašanje... jaz bi prav rada, da bi zagrabilo samo en stolpec, vendar mi vedno označi celo stran (dva stolpca hkrati), kar seveda pomeni zmešnjavo. Kako se torej označi samo en stolpec?--Monikalusin (pogovor) 22:21, 12. julij 2013 (UTC)

Potem pač iz golega besedila. --Hladnikm (pogovor) 20:27, 16. julij 2013 (UTC)

En stolpec lahko označiš tako, da uporabiš orodje za izbiro, med izbiranjem pa držiš tipko alt (tako je v Adobe Readerju; za druge programe ne vem). S tem boš označila pravokotni blok besedila. --Domen (pogovor) 00:03, 7. avgust 2013 (UTC)

Pri revijah, kot je Vigred, zapisujemo v glavi podatke o letniku, številki in straneh, pri časnikih, kot je npr. Slovenski narod, pa ima prednost datum; podatki o letniku in številki lahko sledijo v oklepaju: Slovenski narod 5. januar 1901 (22/5), 1–3.

Kako pa navedemo datume, če je delo objavljano v več številkah časnika? --Maja Vehar (pogovor) 15:22, 12. julij 2013 (UTC)

Če je tekst v vsaki od zaporednih številk, navedemo samo začetni in končni datum, kadar pa so vmes številke brez nadaljevanja, je datume najbolje kar našteti. --Hladnikm (pogovor) 20:27, 16. julij 2013 (UTC)

Sem upoštevala navodila, ker nekaj številk nima nadaljevanja, to pa se pojavlja na različnih straneh, sem navedla vse podatke. Zdaj pa me skrbi, da je zapis zmeden, ker je tega precej. Bi prosila za komentar, da lahko stvar mirno dokončam. (Vihar). --Maja Vehar (pogovor) 12:04, 24. julij 2013 (UTC)

V redu, pri nekaterih neredno objavljanih tekstih je teh podatkov v glavi pač žal nekaj več. Pač pa sem preusmeril na nov naslov in predolge pomišljaje zamenjal s srednjimi. --Hladnikm (pogovor) 07:31, 25. julij 2013 (UTC)

Drobnih besedil z negotovim literarnim statusom ali izvirnostjo ni treba urejati, prednost imajo večje objave. Urejamo najprej tisto, kar je v kazalih revij na Wikiviru že predvideno za popravljanje; šele če tega zmanjka, se lotimo izdelave kazal sami. Sicer je izdelava kazal leposlovja rezervirana za bolonjske diplomske naloge. --Hladnikm (pogovor) 06:30, 12. julij 2013 (UTC)
Se sme besedilo postaviti na Wikivir, če ob naslovu ni povezave na spletno lokacijo (dLib), revija, v kateri je besedilo izšlo, pa je digitalizirana? (Primer: Jalnov Trop brez zvoncev v Mladiki) --Anže Slana (pogovor) 09:40, 12. julij 2013 (UTC)

Da, seveda, fino! Samo nekaj več tipkljajev je potrebno za navedbo povezave na revijo. Leposlovja iz večine revij pač še nismo utegnili postaviti v delovna kazala. --Hladnikm (pogovor) 20:09, 16. julij 2013 (UTC)

Kako pa je z besedami, pri katerih manjkajo vmesne črke? Sem imela kar nekaj takšnih primerov. Na primer pljubi namesto poljubi. Ali vstavimo črke, ki manjkajo ali pustimo tako kot je, glede na to, da gre za razmeroma stara besedila (1891)? --Nastja Klajnšek 14:12, 12. julij 2013 (UTC)

Vstavimo tako, da vstavljeni niz obkolimo z <ins>xx</ins>. --Hladnikm (pogovor) 20:09, 16. julij 2013 (UTC)

Še bolje je, če uporabimo predlogo {{redakcija}}: {{redakcija|pljubi|poljubi}}. --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

Iz časopisov in revij kopiramo samo daljša leposlovna besedila ali tudi krajše prispevke, npr. dolge eno stran?--Monikalusin (pogovor) 22:21, 12. julij 2013 (UTC)

Kot rečeno, prednost imajo daljša besedila, prepovedana pa krajša seveda niso, le njihova oprema z glavo in kategorijami vzame več časa. --Hladnikm (pogovor) 20:09, 16. julij 2013 (UTC)

Narekovaji znotraj narekovajev, na primer imam ime ladje, je v originalu označeno z "Nemesis", tako kot narekovaji premega govora. Ali je v redu, če uporabim tako 'Nemesis'? --Nastja Klajnšek (pogovor)

~~Hm, to je ena možnost, druga, boljša, pa je uporaba druge vrste dvojnih narekovajev, saj so v pravopisu dovoljene tri.~~ --Hladnikm (pogovor) 20:09, 16. julij 2013 (UTC)

Vrste narekovajev ne spreminjamo – čim bolj se držimo izvirnika. --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

Kako označim opombo? Sara Prezelj (pogovor)

Opombo vstaviš med besedilo na tale način <ref>Besedilo opombe.</ref>. Na koncu besedila pa moraš vstaviti še <references/>, da se opombe razvrstijo. Za boljšo predstavo glej Uvod h Krstu pri Savici. --Anže Slana (pogovor) 07:22, 16. julij 2013 (UTC)

Kako najdem, kaj je novega za popravljanje? Kliknem na uporabniko ime Hladnikm in desno zgoraj na zavihek prispevki. Tu pri naslovu Wikivir:Slovenska leposlovna klasika kliknem <prim> in pokažejo se morebitni vpisi novih del. --Hladnikm (pogovor) 08:16, 18. julij 2013 (UTC)
Da ne pride do navzkrižnega urejanja, v zgodovini strani preveri, kdaj je bila nazadnje spreminjana. Če je tega že dalj časa, se mirno loti dela, v dvomih pa na pogovorni strani predhodnega popravljalca zastavi vprašanje. Delo je lahko "rezervirano" samo za čas aktivnega popravljanja. Čim več popravkov vnašaj sproti direktno na Wikivir; tako je možnost, da te kdo prehiti, medtem ko delaš doma v Wordu, manjša. --Hladnikm (pogovor) 11:06, 20. julij 2013 (UTC)

Žal prihaja vseeno do navzkrižnega urejanja - moj primer: tekst, ki sem ga že urejala, je bil očitno dodeljen tudi študentkam v okviru urejanja za oceno in so ga začele urejati vzporedno z mano. Dobro bi bilo take tekste odstranit s seznama. --Nikabajec (pogovor) 06:26, 22. julij 2013 (UTC)

Opremil v kazalu z opombo, da je rezerviran. --Hladnikm (pogovor) 07:31, 25. julij 2013 (UTC)

Kadar sta tema ali snov teksta zelo prepoznavna, ju dodaj med kategorije. Take so npr. pripovedi na temo prve svetovne vojne, ki jih opremimo s [[Kategorija: Prva svetovna vojna]]. --Hladnikm (pogovor) 11:06, 20. julij 2013 (UTC)
Kaj pa storiti, ko so deli besed izbrisani oz. je besedilo tako nasmeteno, da se ne da prepoznati, kaj piše? V mojem primeru gre za tri takšne besede (Kres 1/8, 1922, str. 129 spodaj - dLib 8). Tjašica (pogovor) 20:52, 22. julij 2013 (UTC)

{{nejasno|nejasno besedilo}} --Hladnikm (pogovor) 19:16, 23. julij 2013 (UTC)

Kako lahko označim ležeči tisk? Tega v smernicah nisem našla ... Sara Prezelj (pogovor)

Takih temeljnih reči v smernicah seveda ni. Pa naj bo: z dvema apostrofoma levo in desno od ležečega teksa. --Hladnikm (pogovor) 14:16, 25. julij 2013 (UTC)

Pri tarifah piše, da se tarifa za oblikovanje glave + noge in kopiranje tekstov oblikuje po dogovoru. Kako se bo to obračunavalo npr. pri kopiranju in urejanju (vseh leposlovnih) besedil revije? --Nikabajec (pogovor) 16:08, 27. julij 2013 (UTC)

Izurjeni postavljalci glav in nog predlagajte primerno tarifo. Do zdaj je bilo tega malo, letos pa s podlistki potrebujemo pravično presojo vloženega časa (na število linkov, število znakov v glavi in nogi, pavšal?) --Hladnikm (pogovor) 13:21, 29. julij 2013 (UTC)

Tarifa za urejanje glave in noge ter kopiranje podlistkov je objavljena na pogovorni strani. --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

Kako se označi, da je delo ostalo nedokončano? Zdaj sem to zapisala v opombo v glavi, vseeno pa me zanima, ali morda obstaja kakšna druga praksa v zvezi s tem. --Minca2 (pogovor)

Prilagodil sem wikipedijsko predlogo {{škrbina}}, ki se lahko postavi na konec nedokončanega teksta. --Hladnikm (pogovor) 13:21, 29. julij 2013 (UTC)

Se opravičujem, mislim, da nisem dovolj natančno oblikovala vprašnja. Mislila sem, kako naj označim besedilo, ki ga je pisatelj začel pisati, vendar ga zaradi različnih razlogov (smrti) ni uspel dokončati.--Minca2 (pogovor)

Hm, kategorija: Nedokončana besedila ali Fragmenti. Če je razlog znan, naj pride v opombo. --Hladnikm (pogovor) 20:06, 29. julij 2013 (UTC)

Ali se pri urejanju avtorskih opusov pričakuje, da se pretipkajo oz. uredijo samo že navedena dela ali da se še dodajo nova? Jaz denimo urejam opus Mirana Jarca. Predvsem pri poeziji je opazno, da je kar nekaj pesmi digitaliziranih, navedenih pa jih je relativno malo, sploh glede na to, koliko jih je vključenih v prvo knjigo Zbranega dela (pesmi), ki je izšla lani. Nekje zgoraj sem prebrala tudi, da naj bi urejali samo daljša besedila, zato me zanima, ali naj seznam še dopolnim ali ne. --Minca2 (pogovor)

Klasiki kličejo po natančnejšem tretmaju kot drugi avtorji, vendar ne tako, da bi pesmi pretipkavali. Postavljamo samo tisto, kar je že digitalizirano, na dLibu ali kje drugje. Jarčev opus torej kar dopolni, če le obstajajo digitalizirani teksti; od lani je v javni lasti. --Hladnikm (pogovor) 13:21, 29. julij 2013 (UTC)

Kako naj označim pesmi, ki so najprej izšle v časopisih, kasneje pa jih je avtor z manjšimi popravki uvrstil v pesniško zbirko? Digitalizirana je smo tista varianta, ki je izšla v časopisih. Naj jih kljub temu uredim po pesniških zbirkah? --Minca2 (pogovor)

Pri klasikih je naš namen postopoma objaviti vse variante pesmi. Trenutno imajo prednost tiste iz časopisov, ker nam to omogoča licenca dLib, medtem ko pri pozno umrlih avtorjih teksti iz zbirk še niso javno dostopni. Pri Jarcu, ki je že v javni lasti, se splača pesem skopirati dvakrat, najprej časopisno varianto in potem še v okviru pesniške zbirke, tudi če še ni digitalizirana, in jo popraviti tako, kot je bila natisnjena v zbirki. Med kategorijami obakrat navedemo Besedilne variante. Za pesmi v zbirki, ki prej niso bile natisnjene v časopisu in zato nimamo njihove digitalne oblike, samo rezerviramo prostor. --Hladnikm (pogovor) 13:21, 29. julij 2013 (UTC)

Kadar v časopisju naletimo na klasično leposlovno besedilo, preverimo na Wikiviru, če ni morda že postavljeno pod rahlo moderniziranim naslovom. Če je tako, lahko to prečiščeno modernizirano varianto vzamemo kot izhodišče za korekture po predlogi v reviji. Druge poti jemljejo namreč preveč časa. --Hladnikm (pogovor) 14:05, 2. avgust 2013 (UTC)

Pozdravljeni! Zanima me, kako je z dekliškimi priimki avtoric. Imam primer, ko je v nekaj številkah v letniku navedeno ime Vera Keslerjeva, v preostalih pa Vera Kesler-Albrecht. Danes avtorico poznamo kot Vero Albrecht/Albreht. Katero varianto priimka naj uporabim? Hvala in lp, Tjašica (pogovor) 09:17, 15. avgust 2013 (UTC)

Uporabimo tisto avtoričino ime, pod katerim je vpisana v Cobiss ali sodobne enciklopedije. V opombo pa napišemo, kako je bila podpisana v reviji. --Hladnikm (pogovor) 08:52, 4. september 2013 (UTC)

V besedilu, ki ga urejam, se pike pojavljajo enkrat pred narekovaji drugič pa za njimi. Zapis bi rada poenotila. Kako naj to naredim? Sara Prezelj (pogovor)

~~Če ne gre za kakšno zelo staro in pomembno besedilo, po pravopisu, tj. s piko pred narekovajem. Tako vrinjeno piko opremimo z <ins>.</ins>.~~ --Hladnikm (pogovor) 08:52, 4. september 2013 (UTC)

Kako poenotiti takšne stvari, je opisano na vrhu tega razdelka. --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

Evidenca je pokazala veliko število psevdonimnih objav. Nekateri psevdonimi so poznani (gl. SBL ali seznam šifer v Kocijanovi knjigi Slovenska kratka pripovedna proza 1892-1918: Bibliografija), npr. I. E. Rubin je Ivan Lah. V takih primerih pri |avtor napišemo Ivan Lah, v |opomba pa, da je bil tekst objavljen pod psevdonimom I. E. Rubin. Iv Baloh je Ivan Baloh, Ivan Slavič je Fran Vrhovec itd. --Hladnikm (pogovor) 08:52, 4. september 2013 (UTC)
Kako je najbolje označiti, v kolikor gre za prevod? Avtorja na prvem mestu in prevajalca v opombah ali tako, kot je trenutno, s prevajalcem na prvem mestu in avtor v oklepaju v kategorijah pa oba? In pa, kako oštevilčiti, če se številke revije ne ujemajo s poglavji objavljenega dela, da se npr. prvo poglavje nadaljuje še v drugi številki, v deseti je 13. poglavje itd. ali oštevilčimo oboje, najprej številke revije in poglavja posebej med tekstom?

Za zamešana poglavja za zdaj velja dogovor pod alinejo Kako z narobe številčenimi poglavji? Prevode samo registriramo v kazalih leposlovja v časopisih, postavljamo pa jih za zdaj še ne, ker ima prednost izvirno leposlovje. Če pa smo to že storili, potem je avtor seveda izvirni avtor, prevajalca pa navedemo v kolofonu med drugimi podatki o objavi in med kategorijami. Mogoče dodamo v prihodnje za prevajalca v glavo posebno alinejo. --Hladnikm (pogovor) 04:59, 15. september 2013 (UTC)

Za prevajalca imamo v predlogi {{naslov-mp}} sedaj parameter |prevajalec=. --Domen (pogovor) 16:21, 23. september 2013 (UTC)

2014[uredi]

Na Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Interesenti_za_korekture_2014 so zdaj izbran letošnji delavci. Pripombe na testno tipkanje:

v zgodovini svojega urejanja si oglejte moje popravke. za naprej velja, da
kategorija 20. stol. ni potrebna, ker obstaja natančnejša kategorija Dela leta xxxx
alineja vir v glavi: pri linku na dLib za lažjo orientacijo bralca dopiši stran pdf-ja (ki ni ista kot stran v natisnjenem časopisu!); predloga je res malo nerodna
če nismo prepričani, da je avtor umrl pred 1944, naj bo licenca dLib, sicer javna last
v glavi naj bo tista oblika avtorjevega imena, kot jo najdemo v cobissu ali v wikipediji; psevdonimi, stari zapisi z -ova ipd. naj gredo v alinejo |opombe=
ime prevajalca naj gre v svojo vrstico |prevajalec=

Če zaupate, da bo pogodba z MK podpisana, se lotite dela. Pri zmanjšani subvenciji pride ob predpostavki, da boste popravili enakomerno veliko besedila, na vsakega dobrih 100 evrov. Svoje delo sproti vpisujte v evidenco, da bomo vedeli popravljanje ustaviti, ko zmanjka denarja. Boste posameznikovo popravljanje večje količine besedila dojeli kot nesolidarnost? --Hladnikm (pogovor) 09:47, 18. junij 2014 (UTC)