Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje

Smernice za oblikovanje prepisov besedil pri projektu Slovenska leposlovna klasika.

Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.

Zadnja posodobitev: 22. oktober 2014.

Zapisovanje naslovov[uredi]

Predloga {{naslov-mp}}, ki jo dodamo na vrh strani besedila, vsebuje dva parametra za naslov: naslov in normaliziran naslov. V parameter naslov zapišemo naslov besedila, ki čim bolj ustreza izvirniku, medtem ko naj bo normaliziran naslov prilagojen sodobnemu pravopisu (ni naglasnih znamenj in končnih pik) ter naj ne vsebuje podnaslovov (npr. dopisa Izvirni roman, Povest, Novela ipd.). Naslov strani na Wikiviru je po navadi enak normaliziranemu naslovu. Če sta izvirni naslov in normaliziran naslov enaka, slednjega ni treba navajati.

Primera:

  • Njena bolečina – Izvirni naslov dela se zaključi s piko: Njena bolečina.; naslov strani na Wikiviru je Njena bolečina. Začetek predloge {{naslov-mp}} se glasi:
{{naslov-mp
| naslov = Njena bolečina.
| normaliziran naslov = Njena bolečina
...
  • Martin Kačur – Izvirni naslov dela je Martin Kačur. Življenjepis idealista.; naslov strani na Wikiviru je Martin Kačur. Začetek predloge {{naslov-mp}} se glasi:
{{naslov-mp
| naslov = Martin Kačur. Življenjepis idealista.
| normaliziran naslov = Martin Kačur
...

Označevanje metapodatkov[uredi]

Želimo, da je vsako besedilo opremljeno z osnovnimi metapodatki. To olajša obdelavo in nadaljnjo uporabo besedila.

Metapodatke vključimo s predlogo {{naslov-mp}} (naslov metapodatki). Za natančnejše opredeljevanje uporabimo predlogo {{mp}}. Primer urejene naslovne predloge z metapodatki je na strani Za kruhom.

Popravljavci boste najpogosteje uporabljali naslednje oblike predloge {{mp}}:

  • {{mp|delo|Ljubljanski zvon}} – za delo (revijo, literarno zbirko ...), v katerem je bilo besedilo izdano,
  • {{mp|leto|1925}} – letnica izdaje,
  • {{mp|založba|Slovenska matica}} – založba,
  • {{mp|kraj|Ljubljana}} – kraj založbe.

V predlogo za metapodatke ne vključujte oblikovanja, oklepajev in podobno, ampak samo goli podatek (razen če so oklepaji del podatka): {{mp|delo|''Vigred''}} {{mp|leto|(1925)}}''{{mp|delo|Vigred}}'' ({{mp|leto|1925}}).

Podatki o izdaji[uredi]

Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo izdano takole: ''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}}), kar da na zaslonu Vigred 2/1 (1924).

V primeru podlistka številke revij navedemo tako:

  • ena številka revije: Vigred 2/1 (1924),
  • več številk revije: Vigred 2/1, 3, 7, 10 (1924),
  • več zaporednih številk revije: Vigred 2/1–5, 7, 9–11 (1924),
  • več številk revije v različnih letnikih: Vigred 2/1–5, 7, 9–11 (1924), 3/2, 5 (1925).

(Tudi tukaj za delo in leto uporabimo predlogo {{mp}}.)

Več avtorjev[uredi]

Predlogo uporabljamo tudi v primeru več avtorjev, pri čemer vsakega označimo s predlogo:

{{naslov-mp
| naslov= Rokovnjači. Historičen roman.
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
}}

Prevajalec[uredi]

Prevajalca zapišemo v parameter prevajalec predloge {{naslov-mp}}.

Označevanje faksimilov[uredi]

Za označevanje faksimilov uporabljamo predlogo {{fc}} (facsimile).

Popravljavci boste najpogosteje uporabljali predlogo v obliki {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, kar se prikaže kot: 2. Besedilo za zadnjo navpičnico je besedilo, ki se bo prikazalo na strani besedila. Pri podlistkih je to po navadi številka revije.

Parameter s= (strani) pri predlogi za faksimile je namenjen označevanju strani, na katerih je besedilo. Če odpremo PDF, na katerega nas vodi zgornja povezava 2, vidimo, da se podlistek Za kruhom nahaja na straneh od 6 do 9. Če je naše besedilo na vseh straneh PDF-ja, zapišemo s=all. Uporabimo lahko tudi zapis s=10-13,50-52 (če je besedilo raztreseno po PDF-ju).

Pozor: V parameter s= ne zapisujemo številk strani, ki so zapisane na faksimilu, ampak številke strani, kot se nahajajo v PDF-ju (te lahko odčitate z orodne vrstice programa za pregledovanje dokumentov PDF, npr. številka 1 na sliki [1]).

Več primerov je na Za kruhom, podrobnejša dokumentacija pa na strani predloge fc.

Besedila z enim faksimilom[uredi]

Če ima delo samo en faksimile, je za zadnjo navpičnico najbolje zapisati npr. dLib.

Na primer: {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|dLib}}, kar se izpiše kot dLib.

Besedila z več faksimili[uredi]

Če je besedilo podlistek in je faksimile razdeljen v več številk revije, za zadnjo navpičnico zapišemo številko revije, pred vse predloge pa zapišemo npr. dLib.

Na primer: dLib {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, {{fc|dlib|YDC9MAMX|s=6-7|4}}, {{fc|dlib|GOOUB4NC|s=4-5|5}}, kar se izpiše kot dLib 2, 4, 5.

Prelomi strani[uredi]

S predlogo {{prelom strani}} zaznamujemo prelom strani v faksimilu. Prelom strani pove, da se besedilo nadaljuje na novi strani, na novem listu ali v npr. drugi številki revije – pri prelomu strani se torej besedilo na fizični strani (listu) konča in se nadaljuje nekje drugje.

Predloga je vedno nestična (med njo in sosednjo besedo ali ločilom je vedno presledek ali nova vrstica).

Primer: Vsak trenutek [nova stran] so prihajali vozoviVsak trenutek {{prelom strani}} so prihajali vozovi.

V primeru deljene besede naj bo beseda v celoti izpisana pred predlogo, npr. Nekateri potniki so od- [nova stran] krili glave.Nekateri potniki so odkrili {{prelom strani}} glave.

Če je prelom strani narejen med odstavki, predlogo postavimo v prazno vrstico, ki bi v normalnem primeru (če predloge za prelom ne bi bilo) označeval nov odstavek (pred predlogo in za njo naj torej ne bo nobene prazne vrstice, ker se v tem primeru pri končnem izpisu besedila ustvari večja praznina).

Primer:

Vsak trenutek so prihajali vozovi.
                                      ← tukaj je prelom strani
Nekateri potniki so odkrili glave.

Zapišemo kot:

Vsak trenutek so prihajali vozovi.
{{prelom strani}}
Nekateri potniki so odkrili glave.

Predloge ne postavimo čisto na začetek ali čisto na konec besedila. Prav tako ne označujemo prelomov stolpcev (npr. pri podlistkih v časopisih).

Manjkajoči faksimili[uredi]

Če manjkajo določeni faksimili (npr. očitno je, da manjka nekaj številk revije, v katerih je zelo verjetno nadaljevanje podlistka), taka mesta med besedilom označimo s predlogo {{manjkajoč faksimile}}, ki jo je najbolje postaviti v novo vrstico.

Nejasni deli besedila[uredi]

Nejasnosti v besedilu lahko označimo s predlogo {{nejasno}}.

Kot prvi parameter določimo besedilo, ki se prikaže (npr. jasnost), kot drugi pa možne različice, ki se prikažejo v zaslonskem namigu ob prehodu miške čez označeno besedilo (npr. jásnost). Določimo lahko oba, enega ali noben parameter.

Rezultat kode {{nejasno|jasnost|jásnost}} je: jasnost.

Popravki[uredi]

Če v izvirnem besedilu naletimo na zatipkano besedo, uporabimo predlogo {{redakcija}} in besedo označimo tako: {{redakcija|natisnjeno|popravljeno}}.

Če je očitno, da v izvirnem besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <ins>«</ins>.

Pesmi[uredi]

Pesmi obdamo z oznakama <poem> in </poem>, kar ohrani prelome vrstic.

Pesem lahko tudi usredinimo ali poravnamo na desni rob: <poem align="center"> ali <poem align="right">. Oznaka </poem> na koncu ostane nespremenjena.

Oznako uporabljamo izključno za označevanje pesmi. Vse, kar ni pesem, npr. navedba avtorja pesmi, spada izven predloge.

Primer:

<poem>
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>
: France Prešeren

V primeru, da pesem ni poravnana na levi rob:

<poem align="right">
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>

<p align="right">France Prešeren</p>

Predloge za poglavja[uredi]

Na začetek besedila, za predlogo {{naslov-mp}}, v primeru poglavij dodamo ustrezno predlogo.

Če se naslovi glasijo 1, 2, 3 ... ali 1., 2., 3. ..., dodamo predlogo {{poglavja}} ali {{poglavja s piko}}. Za rimske številke uporabimo predlogi {{rimska poglavja}} ali {{rimska poglavja s piko}}.

V predlogo zapišemo toliko številk, kot je poglavij, npr. {{rimska poglavja|1|2|3|4|5}}.

Če poglavja niso tako urejena, vendar vsebujejo številko oz. števnik (1. Uvod ali Prvo poglavje), uporabimo predlogo {{neoštevilčena poglavja}}.

Namen predlog (rimska) poglavja (s piko) je, da lahko s klikom na številko poglavja skočimo na ustrezno poglavje. Če se to pri kliku na katero koli številko ne zgodi, smo najverjetneje izbrali napačno predlogo.

Posebni tisk[uredi]

Gotica[uredi]

Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{gotica}} tako: {{gotica|September}}, kar izpiše September.

Pisano besedilo[uredi]

Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{pisano}}: {{pisano|September}} se prikaže kot September.

Razprti tisk[uredi]

Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{razprto}}: {{razprto|September}} se prikaže kot September.

Bohoričica[uredi]

Del v bohoričici ne posodabljamo po zgledu sodobne slovenščine, ampak jih prepišemo, kot so v izvirniku.

Znaki[uredi]

  • Za mali s uporabimo znak ſ (pazi na podobnost z znakom za integral ʃ, ki ga za ta namen ne uporabljamo).
  • Za opuščaj uporabimo , ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
  • Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej ˛S, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje ogonek.)
  • Dolgi pomišljaj — zapišemo z alt+0151.

Naslovi del[uredi]

Naslovi strani na Wikiviru naj bodo v sodobni slovenščini, vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter naslov predloge {{naslov-mp}}) pa v izvirni pisavi.

Tako v predlogo {{naslov-mp}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. Kuharske bukve). V isti predlogi se pri parametrih naslednji in prejšnji prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na | namesto navpičnice |; glej npr. Na sebe):

| naslednji= Na sebe{{!}}Na ſebe.


Pri kazalu knjige ravnamo enako (glej Pesme za pokušino):

* [[Na sebe|Na ſebe.]]


V naslovih strani izpuščamo podnaslove; izjema so enaki naslovi, ki imajo v podnaslovu npr. datum ali mesto objave (glej Pesme za pokušino, dela v Ljubljanskih novicah).

Odsvetovano[uredi]

Predloge {{proza}} ne uporabljamo.