Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ustava SFRJ

Ustavni odlok
Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SFRJ
II. Družbena ureditev
III. Odnosi v federaciji
IV. Organizacija federacije
V. Sprememba ustave
VI. Prehodne in končne določbe
Ustavni zakon

UVODNI DEL
TEMELJNA NAČELA

I[uredi]

Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, združili v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvarili socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri v interesu vsakega naroda in vsake narodnosti posebej in vseh skupaj uresničujejo in zagotavljajo:

  • socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema;
  • nacionalno svobodo in neodvisnost;
  • bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; enotne interese delavskega razreda in solidarnosti delavcev in vseh delovnih ljudi;
  • svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe;
  • združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi;
  • sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti;
  • združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva.

Delovni ljudje ter narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami in - kadar to v skupnem interesu določa ta ustava - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije skladno s to ustavo ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote.

II[uredi]

Socialistična družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnima proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb.

Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja: da s tem; ko dela s sredstvi v družbeni lastnini ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebajne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi najpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.

Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge:

  • družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih;
  • osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi;
  • pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve;
  • pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za svoje in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb;
  • ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih;
  • svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti;
  • demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic;
  • enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo.

Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi.

Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ta ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi.

III[uredi]

Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.

Produkcijska sredstva v družbeni lastnini kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesa in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti.

Z družbeno lastnino produkcijskih sredstev in drugih delovnih-sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.

Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi samovoljno določati pogojev za delitev

Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev.

O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka.

Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova za ohranjanje in razvoj družbe - za družbeno reprodukcijo, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela.

Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela.

Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednimi povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga.

Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek, dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela.

Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega; prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodelujejo tako da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno: da odločajo o rezultatih lastnega živega in minulega dela v celoti teh odnosov.

Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih. S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak,družbenoekonomski položaj; kot ga imajo drugi delavci v združenem delu.

Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti- samoupravne interesne skupnosti, V katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

Delovni ljudje, ki samostojna opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Kmetje, ki uživajo s to ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Sodalistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela -in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi zboljševanja njihovih delovnih pogojev in življenjskih razmer.

Za organizirano vključevanje kmetov v socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi dražbenih sredstev in družbenega dela; pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti:

Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije; izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in dela delovnih ljudi in kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v splošnem interesu posveča posebna pozornost hitrejšem razvoju proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v ta namen zagotavljajo potrebna sredstva in sprejemajo drugi ukrepi.

Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabljali možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose ter obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji.

IV[uredi]

V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi.

Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo:

  • z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov;
  • z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti;
  • s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem;
  • z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja;
  • z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev;
  • z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij;
  • z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, z odgovornostjo organov oblasti in samoupravljanja, z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije;
  • s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom nad delom nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih;
  • z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti;
  • z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitične organizacije;
  • s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ha v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

Da bi si zagotovili pogoje za življenje in delo ter družben razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela tez drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti.

Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnost h ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi skupščinam odgovorni organi.

Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami.

Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih; varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeni red.

Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost, in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene s to ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju funkcije oblasti:

Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato: da varujejo ustavno ureditev, samoupravne Pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjska varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj.

Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.

Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe.

V[uredi]

Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva, Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbe. Socialistična družba zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, ki jih določa ta ustava. Vsakršna dejavnost, ki bi kratila te svoboščine in pravice človeka in občana, bi bila v nasprotju z interesi socialistične družbe.

Izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost.

Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti; enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma.

Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosu delovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo In odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu.

Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost.

Za varstvo in zboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družba možnosti za ohranitev razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov.

VI[uredi]

Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.

VII[uredi]

V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov; ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, opira Socialistična federativna republika Jugoslavija svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti: V svojih mednasodnih odnosih se Socialistična federativna republika Jugoslavija ravna po načelih ustanovne listine Združenih narodov, izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, ki jim pripada.

Pri uresničevanju teh načel se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema:

  • za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki prispevajo k utrjevanju miru, h krepitvi vzajemnega spoštovanja, enakopravnosti in prijateljstva med nasodi in državami ter k njihovemu zbliževanju, za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin, za svobodo medsebojnega obveščanja in za razvijanje drugih odnosov, ki prispevajo k uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov držav, narodov in ljudi, posebej pa k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in sploh k družbenemu napredku, za preseganje blokovske razdelitve sveta, za zavračanje sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih ter za resnično splošno in popolno razorožitev;
  • za pravico vsakega naroda, da si svobodno določa in gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih sam izbira;
  • za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj;
  • za spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov; ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah;
  • za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravičen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev iz imperializma, kolonializma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja;
  • za razvoj takega mednarodnega sodelovanja, ki zagotavlja enakopravne ekonomske odnose na svetu, suvereno razpolaganje z nacionalnimi naravnimi bogastvi in ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih držav;
  • za spoštovanje splošno priznanih norm mednarodnega prava.

Ko se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zastopa kot socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav narodov in ljudi ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku, in je v tem pogledu odprta skupnost.

Vsi organi, organizacije in posamezniki se morajo v mednarodnih ekonomskih. političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po teh načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje.

VIII[uredi]

Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.

Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.

Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna in demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu.

V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani. Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen:

  • obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti:
  • določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske potitike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;
  • spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu;
  • ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju;
  • zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbena sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja;
  • se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kakorkoli drugače škodujejo.

Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugostavije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo.

Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih in delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za kar najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.

Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda.

IX[uredi]

Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki jih določa ta ustava, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje protislovij v njej in za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah«.

V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo:

  • širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
  • ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
  • širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodni človekovi ustvarjalnosti;
  • prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
  • razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu.

X[uredi]

Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar.