Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ustava SFRJ

Ustavni odlok
Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SFRJ
II. Družbena ureditev
III. Odnosi v federaciji
IV. Organizacija federacije
V. Sprememba ustave
VI. Prehodne in končne določbe
Ustavni zakon

TRETJI DEL
ODNOSI V FEDERACIJI TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI FEDERACIJE

I. poglavje - Odnosi v federaciji[uredi]

244. člen[uredi]

V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji uresničujejo in zagotavljajo narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani suverenost, enakopravnost, nacionalno svobodo, neodvisnost, teritorialno neokrnjenost, varnost, družbeno samozaščito, obrambo države, mednarodni položaj ter odnose države z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, enotne temelje političnega sistema, temeljne demokratične svoboščine in pravice človeka in občana, solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi in občanov in enoten jugoslovanski trg ter usklajujejo skupen gospodarski in družbeni razvoj in druge svoje skupne interese.

Ti skupni interesi se uresničujejo:

  • po zveznih organih ob enakopravni udeležbi in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin v teh organih pri določanju in izvajanju politike federacije;
  • po zveznih organih na podlagi odločitev oziroma soglasja republik in avtonomnih pokrajin;
  • z neposrednim sodelovanjem in dogovorom republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti;
  • s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
  • z dejavnostjo družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev;
  • s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi občanov.

V ustavi SFRJ je določeno, katere pravice in dolžnosti pri uresničevanju skupnih interesov izvršuje federacija po zveznih organih, katere od teh pravic in dolžnosti pa izvršujejo republiške skupščine in pokrajinski skupščini po svojih delegacijah v Skupščini SFRJ in z neposrednim odločanjem na način, ki ga določa ta ustava.

245. člen[uredi]

V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so narodi in narodnosti enakopravni.

246. člen[uredi]

Jeziki narodov in narodnosti in njihove pisave so na območju Jugoslavije enakopravni. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so v uradni rabi jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu s to ustavo in zveznim zakonom.

Z zakonom in statutom družbenopolitične skupnosti ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavlja uresničevanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v uradni rabi na območjih, na katerih živijo posamezne narodnosti, ter določajo način in pogoji za uveljavljanje te enakopravnosti.

247. člen[uredi]

Zajamčeno je vsaki narodnosti da za uresničevanje pravice do izražanja svoje narodnosti in kulture svobodno rabi svoj jezik in svojo pisavo, razvija svojo kulturo in v ta namen ustanavlja organizacije in uživa druge v ustavi določene pravice.

248. člen[uredi]

Poleg pravic, ki so jim z ustavo zagotovljene v drugih družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo narodi suverene pravice tudi v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti.

249. člen[uredi]

Za občane Jugoslavije je enotno državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Vsak državljan republike je hkrati tudi državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljan ene republike ima na območju druge republike enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani.

250. člen[uredi]

Odločbe, listine in drugi posamični akti, ki jih izdajo državni organi in pooblaščene organizacije v eni republiki oziroma avtonomni pokrajini, veljajo enako tudi v drugih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah.

251. člen[uredi]

Delovni ljudje ter narodi in narodnosti Jugoslavije uresničujejo svoje ekonomske interese na enotnem jugoslovanskem trgu.

Na enotnem jugoslovanskem trgu so delovni ljudje in organizacije združenega dela enakopravni pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu.

Družbenopolitične skupnosti so odgovorne za zagotavljanje enotnosti jugoslovanskega trga.

Spričo odprtosti jugoslovanskega trga navezujejo in razvijajo organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti za uresničevanje skupnih interesov na temeljih enakopravnih ekonomskih odnosov ekonomsko sodelovanje s tujino v skladu z začrtano politiko in predpisi.

Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga.

252. člen[uredi]

Temelji enotnega jugoslovanskega trga so:

  • svobodno gibanje in združevanje dela in reprodukcijskih sredstev ter svobodna menjava blaga in storitev, znanstvenih dosežkov in strokovnih izkušenj v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;
  • enoten denar, enoten monetarni in devizni sistem in enotni temelji kreditnega sistema, skupna monetarna in devizna politika in skupne osnove kreditne politike;
  • enoten sistem in skupna politika ekonomskih odnosov s tujino, enoten carinski sistem in skupna carinska politika;
  • svobodno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela in svobodno opravljanje njihove dejavnosti v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;
  • svobodno nastopanje na trgu ter samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o pospeševanju proizvodnje in prometa in o integriranju družbenega dela;
  • usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanje odnosov na trgu z družbenim planiranjem na temeljih samoupravljanja.

Zakon lahko predpiše pogoje za menjavo blaga in storitev v notranjem prometu.

Promet blaga in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se sme omejiti samo na podlagi zveznega zakona.

Zvezni zakon določa, pogoje za menjavo blaga in storitev in pogoje za poslovanje organizacij združenega dela v odnosih s tujino.

253. člen[uredi]

Zaposlovanje občanov je svobodno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pod enakimi pogoji, ki veljajo v kraju zaposlitve.

Pravice iz dela, ki vplivajo na uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja, in druge podobne pravice se priznavajo v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ne glede na to, v kateri družbenopolitični skupnosti so bile pridobljene.

Zvezni zakon lahko predpiše, pod katerimi pogoji smejo občani odhajati v tujino, da se tam zaposlijo in opravljajo gospodarske in druge dejavnosti, pravice, dolžnosti in obveznosti občanov, ki opravljajo dejavnost v tujini ali so tam zaposleni, določa zakon.

254. člen[uredi]

Organizacije združenega dela ter njihove skupnosti in združenja poslujejo svobodno in enakopravno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji skladno s predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja.

Protiustavni so predpisi, drugi akti in dejanja, ki spravljajo organizacije združenega dela ali delovne ljudi iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike in avtonomni pokrajini, v neenakopraven položaj.

255. člen[uredi]

Prepovedano je združevanje organizacij združenega dela in kakršnakoli druga dejavnost in dejanje organizacij in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu s katerim bi se pridobivale materialne in druge prednosti, ki ne bi temeljile na delu, in ustvarjali neenakopravni odnosi v poslovanju ali spodkopavali drugi z ustavo določeni ekonomski in družbeni odnosi.

256. člen[uredi]

Če je z akti organov federacije, s katerimi se določa ali izvaja skupna ekonomska politika, prizadeta enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela ali enakopravnost republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, mora biti hkrati z določitvijo skupne ekonomske potitike oziroma z ukrepi za njeno izvajanje določena in zagotovljena kompenzacija kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko obdobje.

257. člen[uredi]

Družbeni plan Jugoslavije temelji na dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in na dogovoru republik in avtonomnih pokrajin o ekonomski politiki skupnega pomena.

Z družbenim planom Jugoslavije se na podlagi planov in programov za delo in razvoj in skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi na podlagi planov za razvoj ter možnosti in pogojev za razvoj republik in avtonomnih pokrajin in za razvoj celotne družbene skupnosti, upoštevajoč tudi mednarodne ekonomske odnose in mednarodne obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, in na tej podlagi usklajenih skupnih interesov določa skupna ekonomska politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.

Družbeni plan Jugoslavije določa tudi smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, s katerimi organi federacije oziroma organi republik in avtonomnih pokrajin v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po tej ustavi, zagotavljajo pogoje za uresničevanje usklajenih skupnih interesov združenega dela oziroma skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu.

258. člen[uredi]

Federacija ima poseben sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin.

Zvezni zakon določa gospodarsko manj razvite republike in avtonomni pokrajini, stalne vire sredstev sklada, posebne pogoje za kreditiranje iz teh sredstev in način poslovanja sklada.

Za potrebe sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin lahko organi federacije razpisujejo obvezna posojila.

Republiki in avtonomni pokrajini, ki ne more s svojimi sredstvi financirati družbenih in drugih služb v republiki oziroma avtonomni pokrajini, zagotavlja federacija potrebna sredstva pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon.

259. člen[uredi]

Denarni sistem in temelji kreditnega sistema so enotni.

Za plačilni promet veljajo enotna načela.

Vsak, kdor razpolaga z družbenimi sredstvi, mora opravljati plačila in druge posle plačilnega prometa in deponirati denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon.

260. člen[uredi]

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so ustanove enotnega monetarnega sistema, ki izvajajo skupno emisijsko politiko, katero določa Skupščina SFRJ.

Narodna banka Jugoslavije izdaja bankovce in kovani denar. V skladu s skupno emisijsko politiko uravnava Narodna banka Jugoslavije količino denarja v obtoku ter skupaj z narodnimi bankami republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin sprejema ukrepe za izvajanje te politike.

Narodna banka republike oziroma narodna banka avtonomne pokrajine sprejema v okviru skupne emisijske politike še druge ukrepe, potrebne za izvajanje kreditne politike republike oziroma avtonomne pokrajine.

Ukrepi za izvajanje skupne emisijske politike ne smejo nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka.

261. člen[uredi]

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorne za stabilnost valute, za splošno likvidnost plačevanja v državi in nasproti tujini in za izvajanje skupaj določene monetarno-kreditne politike.

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin samostojno uporabljajo z zveznim zakonom določene ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji in naloge monetarno-kreditne in devizne politike. Poslovne banke in druge finančne organizacije se morajo ravnati po sklepih, ki jih izdajajo Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin za uresničevanje te politike.

262. člen[uredi]

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin sprejemajo v depozit sredstva družbenopolitičnih skupnosti, lahko pa v njihovem imenu in na njihov račun opravljajo tudi druge bančne posle, če tako določa ustava.

Narodna banka Jugoslavije sprejema v depozit sredstva federacije ter opravlja kreditne in druge bančne posle za potrebe Jugoslovanske ljudske armade in za druge potrebe ljudske obrambe, ki jih določa zvezni zakon, in druge z zakonom določene kreditne oziroma bančne posle za federacijo.

Narodna banka Jugoslavije narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin se ne morejo ukvarjati z drugo dejavnostjo poslovnih bank.

263. člen[uredi]

Status Narodne banke Jugoslavije ter enotno monetarno poslovanje narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin ureja zvezni zakon.

O zadevah Narodne banke Jugoslavije ki se nanašajo na izvajanje skupne emisijske monetarno-kreditne in devizne politike, odloča svet guvernerjev. Svet guvernerjev sprejema pri odločanju o teh zadevah sklepe in ukrepe in je odgovoren za njihovo izvajanje.

Svet guvernerjev sestavljajo guverner Narodne banke Jugoslavije, guvernerji narodnih bank republik in guvernerja narodnih bank avtonomnih pokrajin.

264. člen[uredi]

Sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin ureja zakon.

Z zveznim zakonom se uvajajo vrste dohodkov od obdavčenja proizvodov in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in določata način in višino tega obdavčenja, razen za tiste proizvode in storitve za katere določajo na podlagi zveznega zakona način in višino obdavčenja druge družbenopolitične skupnosti.

Zvezni zakon lahko predpiše oprostitev plačevanja davkov in drugih davščin od sredstev, objektov in naprav, ki so namenjeni izključno za ljudsko obrambo in državno varnost.

265. člen[uredi]

Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo na področju davčne, politike in z medsebojnimi dogovori usklajujejo osnove davčne politike in davčni sistem, če to zahteva zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovanskega trga.

Organi federacije imajo za preprečevanje in odvračanje motenj na trgu pravico in dolžnost predlagati republikam in avtonomnima pokrajinama naj po medsebojnem dogovoru zmanjšajo ali povečajo davke in prispevke, ki jih določajo družbenopolitične skupnosti, naj začasno ne trošijo dela dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in naj določijo skupne osnove svoje davčne politike. Tudi če ni dogovora, to ni ovira za republike in avtonomni pokrajini, da ne bi v mejah svojih pravic in dolžnosti izdale predpise in druge akte s področja davčne politike in davčnega sistema.

266. člen[uredi]

Davki in prispevki, ki se plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, se plačujejo po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti na katere območju temeljna organizacija trajno opravlja svojo dejavnost oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki temeljni organizaciji združenega dela ali delavcem te organizacije zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se plačujejo prispevki samoupravni interesni skupnosti.

Sredstva, ki se iz dohodkov bank razporejajo med temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, se obdavčilo kot dohodki teh oseb po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, kateri se plačuje davek iz dohodka teh oseb.

Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov delavcev in občanov, izvzemši davek od premoženja in dohodkov od premoženja se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo.

267. člen[uredi]

Če je to neogibno, da se preprečijo in odvrnejo večje motnje v gospodarstvu, ali če tako zahtevajo interesi ljudske obrambe ali druge izredne potrebe države, se sme z zveznim zakonom:

  • predpisati v katerih mejah smejo družbenopolitične skupnosti določati svoje dohodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev;
  • naložiti organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim dolžnost, da morajo ustvarjati rezervna družbena sredstva;
  • začasno prepovedati organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim razpolaganje z delom družbenih sredstev namenjenih za porabo, ali z delom družbenih sredstev, namenjenih za financiranje razširjene reprodukcije;
  • predpisati način razpolaganja s presežnimi proračunskimi dohodki družbenopolitičnih skupnosti in s presežnimi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti, ki izvirajo iz zakonskih obveznosti.

268. člen[uredi]

Pri uresničevanju s to ustavo določenih pravic in dolžnosti določajo zvezni organi politiko in izdajajo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte.

Na področjih, ki so urejena z zveznim zakonom, lahko republike in avtonomni pokrajini v mejah svojih pravic in dolžnosti izdajajo zakone.

Če na področjih, ki se urejajo z zveznim zakonom, takega zakona ni, lahko republike oziroma avtonomni pokrajini izdajajo svoje zakone, kadar je to pomembno za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti.

269. člen[uredi]

Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se izdajajo in objavljajo y uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije v avtentičnih besedilih v jezikih narodov Jugoslavije, ki jih določajo republiške ustave.

Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije kot avtentična besedila tudi v jezikih albanske in madžarske narodnosti.

270. člen[uredi]

Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti so obvezni v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če ni v teh predpisih in aktih določeno, da se uporabljajo na ožjem območju.

271. člen[uredi]

Mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških oziroma pokrajinskih zakonov ali iz katerih izvirajo posebne obveznosti za eno ali več republik ali avtonomnih pokrajin, se sklepajo s soglasjem pristojnih republiških oziroma pokrajinskih organov. Postopek sklepanja in izvrševanja takih mednarodnih pogodb se ureja z zveznim zakonom v soglasju z republikami in pokrajinskimi skupščinami.

Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.

Občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo z ustreznimi tujimi organi in organizacijami in mednarodnimi organizacijami ter s teritorialnimi enotami tujih držav v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.

V mednarodnem občevanju velja načelo enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije, ustrezno pa tudi načelo enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti.

Kadar se mednarodne pogodbe sestavljajo v jezikih držav pogodbenic, se enakopravno uporabljajo jeziki narodov Jugoslavije.

272. člen[uredi]

Zvezni organi so pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije v mejah svojega delovnega področja odgovorni za stanje na ustreznih področjih družbenega življenja, za predlaganje politike ter zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja teh predpisov in aktov.

273. člen[uredi]

Zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah in so oni odgovorni za njihovo izvrševanje, če ni v tej ustavi določeno, da jih neposredno izvršujejo in da so za njihovo izvrševanje odgovorni zvezni organi.

Republiški in pokrajinski organi izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo zvezni organi, če so za to izrecno pooblaščeni z zveznim zakonom, v njegovih mejah predpise o tehničnih ukrepih in o evidenci ter druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, s katerimi se v interesu vse države zagotavlja njihovo enotno izvajanje.

V skladu z odgovornostjo organov v republikah in avtonomnih pokrajinah za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov temeljijo razmerja med zveznimi organi in organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah glede izvrševanje teh zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.

Če organi v republikah in avtonomnih pokrajinah ne izvršujejo zveznih zakonov, drugih predpisov splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni, opozori Zvezni izvršni svet na to izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine in zahteva od njega ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje.

274. člen[uredi]

Zvezni organi so odgovorni za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na področjih, na katerih po določbah te ustave federacija po zveznih organih zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.

Te zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo neposredno zvezni organi, organi v republikah in avtonomnih pokrajinah pa, če tako določa zvezni zakon.

Če zvezni organi neposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim zakonom pooblaščeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamezna območja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov na področju mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, carin, devizne in tržne inšpekcije, kontrole nad prometom blaga in storitev čez državno mejo, kontrole mer in plemenitih kovin, varnosti zračne plovbe in radijskih zvez.

Zvezni organi izdajajo v mejah pooblastil, ki jih imajo po tej ustavi, predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov samo, če jih za to posebej pooblašča zvezni zakon.

Kadar ta ustava določa, da zvezni organi urejajo odnose na področju ljudske obrambe, državne varnosti in mednarodne odnose, izdajajo zvezni organi predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če ne določa zvezni zakon, da jih izdajajo organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah.

275. člen[uredi]

Če upravni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah neposredno izvršujejo zvezne zakone druge predpise in splošne akte in mednarodne pogodbe. za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi, so lahko zvezni upravni organi z zveznim zakonom pooblaščeni:

  • da dajejo pristojnim republiškim in pokrajinskim upravnim organom obvezna navodila za opravljanje zadev. za katere so pooblaščeni z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom;
  • da opravljajo inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon;
  • da v primerih. ko upravni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini ne opravi določene upravne zadeve, pa bi lahko povzročilo hujše škodljive posledice, če ta upravna zadeva ne bi bila opravljena opravijo tako zadevo in o tem obvestijo Zvezni izvršni svet, ki obvesti o tem izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine, da se v dogovoru odstranijo vzroki, zaradi katerih je moral zvezni upravni organ opraviti upravno zadevo.

Republiški in pokrajinski upravni organi morajo v skladu z zveznim zakonom poročati zveznim upravnim organom o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in mednarodnih pogodb, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi.

276. člen[uredi]

Izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine lahko sproži pred Zveznim izvršnim svetom vprašanje izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta. ki ga je sprejel Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, če meni, da ga zvezni upravni organ ne izvršuje ali da ga ne izvršuje v skladu z začrtano politiko.

277. člen[uredi]

Če nastane med zveznimi upravnimi organi in republiškimi oziroma pokrajinskimi upravnimi organi spor glede obveznosti upravnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki bi moral izvršiti zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, obvesti Zvezni izvršni svet ali izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine o tem Skupščino SFRJ.

Skupščina SFRJ odloči o spornem vprašanju in o obveznosti izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta.

278. člen[uredi]

Zvezni upravni organi občujejo z občinskimi upravnimi organi po ustreznih republiških oziroma pokrajinskih organih.

V zadevah, ki se nanašajo na vojaško obvezmost in vojaško mobilizacijo ljudi in materialnih sredstev, ter v zadevah varstva pravic in interesov jugoslovanskih državljanov v tujini lahko zvezni upravni organi v skladu z zveznim zakonom občujejo tudi neposredno z občinskimi upravnimi organi.

279. člen[uredi]

Vsi dohodki in izdatki federacije se določajo v njenem proračunu.

Dohodke federacije sestavljajo carine in drugi izvirni dohodki, določeni z zveznim zakonom, in prispevki republik in avtonomnih pokrajin, določeni v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije. Zvezni zakon lahko določi, da dohodki od carin ne gredo v proračun federacije in da se uporabljajo za potrebe gospodarstva.

Skupen znesek izdatkov v proračunu federacije se določa s soglasjem skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v skladu s skupno ekonomsko politiko za leto, za katero se sprejema proračun. V okviru skupnih izdatkov se zagotavljajo v proračunu federacije sredstva za financiranje funkcij in obveznosti, ki jih ima federacija po ustavi, zveznem zakonu in drugih splošnih aktih, ter sredstva za potrebne njene rezerve. Sredstva za financiranje ljudske obrambe se zagotavljajo v proračunu federacije po srednjeročnem načrtu za razvoj, izgradnjo in opremljanje Jugoslovanske ljudske armade in po srednjeročnem načrtu nalog, ki jih imajo organi federacije na področju ljudske obrambe, določenima v skladu z družbenim planom Jugoslavije.

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti skupščine SFRJ in drugih organov federacije, iz katerih izvirajo obveznosti za proračun federacije, ne morejo biti sprejeti, dokler zbor skupščine, ki je pristojen za proračun, ne ugotovi, da so za obveznosti zagotovljena sredstva.

Federacija sme ustanavljati sklade ali prevzemati kreditne in druge obveznosti izven okvira skupnih v proračunu federacije predvidenih izdatkov le tedaj, kadar je s to ustavo za to pooblaščena ali kadar se z ustanovitvijo sklada oziroma s prevzemom takšnih obveznosti strinjajo republike in avtonomni pokrajini.

Za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin, sme Skupščina SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ samostojno določiti vire sredstev oziroma prevzeti kreditne ali druge obveznosti, če teh potreb ni mogoče zagotoviti iz proračuna ali iz proračunskih rezerv federacije.

II. poglavje - Pravice in dolžnosti federacije[uredi]

280. člen[uredi]

Socialistično federativno republiko Jugoslavijo predstavljajo s to ustavo določeni zvezni organi.

281. člen[uredi]

Federacija po zveznih organih:

1) zagotavlja neodvisnost in teritorialno neokrnjenost Socialistične federativne republike Jugoslavije in varuje njeno suverenost v mednarodnih odnosih; odloča o vojni in miru;

2) zagotavlja sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema;

3) ureja temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja njihov v tej ustavi določeni položaj v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih, ter temeljne pravice in obveznosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti glede sredstev, ki so družbena lastnina; ureja temeljne pravice delovnih ljudi, da zagotovi njihovo socialno varnost in solidarnost; določa načela o položaju, pravicah in dolžnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja;

4) ureja temelje obligacijskih razmerij (splošni del obligacij) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev; temeljna lastninskopravna razmerja; temeljna razmerja, s katerimi se zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga; temeljna premoženjskopravna in druga materialnopravna razmerja na področju pomorstva, notranje in zračne plovbe; avtorske pravice;

5) ureja temelje sistema družbenega planiranje in določa družbeni plan Jugoslavije; določa osnove priprav gospodarstva in družbenih služb za delovanje v vojni; ureja monetarni sistem; določa zakonita plačilna sredstva in politiko emisije denarja in zagotavlja njeno izvajanje; ureja plačilni promet v državi in s tujino, ustvarjanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; ureja temelje kreditnega in bančnega sistema, kreditne in druge oblike vlaganja domačih oseb v tujini in tujih oseb v Jugoslaviji in izdaja predpise za izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; ureja temelje sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja; ureja in zagotavlja sistem ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga; ureja sistem družbene kontrole cen in zagotavlja neposredno kontrolo nad cenami za blago in storitve, ki so pomembne za vso državo; ureja in zagotavlja zvezne blagovne rezerve za potrebe države v vojni in v drugih izrednih razmerah ter za stabilizacijo trga ob večjih motnjah; ureja in zagotavlja ukrepe za zavarovanje pred monopolom in nelojalno konkurenco; ureja in izvaja ukrepe za omejitev trga in svobodnega prometa blaga in storitev, pomembnega za vso državo, ob naravnih nesrečah in pomanjkanju dobrin, nujno potrebnih za gospodarstvo in za življenje občanov, in kadar tako zahtevajo interesi ljudske obrambe; ureja sistem zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja in drugega ekonomskega poslovanja s tujino in zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih; ureja carinski sistem, carinsko tarifo in ukrepe necarinske zaščite ter zagotavlja njihovo izvajanje; ureja pogoje za odpiranje in delo carinskih con; ureja in zagotavlja kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določa in zagotavlja dohodke, ki po tej ustavi pripadajo federaciji; ureja temelje družbenega sistema informiranja ter položaj in temelje za delovanje službe družbenega knjigovodstva; ureja temelje pravnega položaja in poslovanja organizacij združenega dela in organizacij poslovnega združevanja na enotnem gospodarskem območju Jugoslavije; ureja združevanje organizacij združenega dela in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za območje Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja obvezno združevanje organizacij združenega dela v skupnosti, kadar to zahteva tehnološka enotnost sistema na posameznih področjih in kadar je to pomembno za vso državo; ureja pogoje, pod katerimi smejo občani odhajati v tujino, da tam opravljajo gospodarske in druge dejavnosti in se tam zaposlijo, in zagotavlja varstvo državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na delu v tujini;

6) ureja temelje sistema ljudske obrambe in skrbi za njegovo izvajanje; ureja temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dele in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij na področju ljudske obrambe; ureja temeline pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri uresničevanju sistema ljudske obrambe; ureja posebne pravice in obveznosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede prioritetne proizvodnje in storitev za ljudsko obrambo ter proizvodnje orožja in vojaške opreme; ureja prilagoditev prostorskih in urbanističnih načrtov ter investicijske graditve potrebam obrambe države; določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo; razglaša mobilizacijo; ureja vodstvo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in poveljevanje oboroženim silam ter uresničuje vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami; ureja in organizira Jugoslovansko ljudsko armado, jo vodi in ji poveljuje; ureja upravljanje in razpolaganje s sredstvi, ki se uporabljajo v Jugoslovanski ljudski armadi in za njene potrebe; ureja vojaško obveznost občanov in varstvo članov družin oseb v obvezni vojaški službi; ureja status in druga vprašanja oseb, ki so v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, in vojaških oseb; ureja posebne pravice in dolžnosti vojaških oseb v zvezi s službo v oboroženih silah; ureja in skrbi za vojaško šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo za oborožene sile; ureja in organizira vojaška sodišča in vojaško tožilstvo; ureja in zagotavlja socialno zavarovanje in verstvo vojaških oseb oziroma vojaških zavarovancev in njihovih družin; ureja in zagotavlja temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev;

7) določa zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in skrbi za njeno izvajanje; vzdržuje politične, ekonomske in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; pospešuje in spodbuja sodelovanje z državami v razvoju in zagotavlja sredstva za razvoj ekonomskih odnosov s temi državami in uresničevanje solidarnosti z osvobodilnimi gibanji; sklepa in ratificira mednarodne pogodbe in zagotavlja njihovo izvrševanje; zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije; varuje državljane Socialistične federativne republike Jugoslavije ter njihove interese in interese domačih pravnih oseb v tujini; ureja uresničevanje mednarodnih odnosov; ureja organizacijo in dejavnost služb za zunanje zadeve federacije;

8) ureja temelje sistema varstva s to ustavo določenega reda (državna varnost); zagotavlja dejavnost službe državne varnosti, ki je neogibna za uresničevanje v tej ustavi določene odgovornosti zveznih organov, in usklajuje delo organov, ki opravljajo zadeve državne varaosti;

9) ureja državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa temeljne podatke za matične knjige in osebne izkaznice; določa praznike in odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa himno Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja uporabo pečata, grba in zastave Socialistične federativne republike Jugoslavije;

10) ureja kontrolo nad prometom blaga in storitev čez državno mejo in režim prehajanja čez državno mejo; položaj, prebivanje in varstvo tujcev v Jugoslaviji; varstvo življenja in zdravja ljudi pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo; promet z zdravili; varstvo živali pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, kadar ogrožajo vso državo; promet s sredstvi za varstvo živali in rastlin in kontrolo nad transportom živali in rastlin čez državno mejo; vnašanje, razpečevanje in razširjanje tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in komuniciranja in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar je to v interesu vse države določeno z zveznim zakonom; ureja režim obalnega morja, ki je pomemben za mednarodne odnose Socialistične federativne republike Jugoslavije, obrambo in varnost države in enotnost jugoslovanskega trga, ter način uveljavljanja pravic, ki jih ima Jugoslavija v epikontinentalnem pasu in na odprtem morju; ureja kontrolo nad potniškim prometom čez državno mejo; ureja pravni položaj tujih pravnih oseb v Jugoslaviji; ureja pravni položaj predstavnikov tujih držav in tujih in mednarodnih organizacij; ureja predstavljanje in zastopanje tujih gospodarskih in drugih organizacij; ureja varstvo in zboljševanje človekovega okolja, ki sta pomembna za vso državo in mednarodno skupnost; ureja promet in prevoz razstreliv ter radioaktivnih in drugih nevarnih snovi in prevoz vnetljivih tekočin in plinov, kadar je to pomembno za vso državo; ureja promet s strupi ter proizvodnjo in promet z mamili; ureja temelje režima voda, ki so pomembne za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin; ureja položaj tujih informacijskih ustanov in predstavnikov tujih informacijskih sredstev; predpisuje omejitev ali prepoved svobodne uporabe tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja, ki so naperjeni proti temeljem s to ustavo določene socialistične demokratične ureditve ali ogrožajo neodvisnost države, mir ali enakopravno mednarodno sodelovanje; določa elemente kartografskih podatkov, ki so pomembni za obrambo in varnost države in za splošno uporabo kartografskih publikacij; ureja položaj in pooblastila Rdečega križa Jugoslavije in drugih organizacij, ki izvršujejo po zveznih zakonih in mednarodnih pogodbah javna pooblastila; ureja zaznamovanje in vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških armad ter drugih tujih armad na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije;

11) ureja in zagotavlja varnost zračne plovbe; ureja temelje varnosti na drugih področjih prometa; ureja vprašanja, ki se nanašajo na plovne poti na vodah, na katerih velja mednarodni ali meddržavni režim plovbe, in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na tem področju, kadar to v interesu vse države določa zvezni zakon; ureja vprašanja sistema zvez, ki so pomembne za varnost države in tehnološko enotnost sistema zvez; ureja mednarodne zveze in radijske zveze in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na področju mednarodnih zvez in radijskih zvez, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon;

12) ureja splošne pogoje in načela za izrekanje sankcij za kazniva dejanja in gospodarske prestopke, sistem sankcij, pogoje za izbris sankcij in za rehabilitacijo in splošna pravila o uporabi vzgojnih ukrepov in kaznovanju mladoletnikov (splošni del kazenskega zakona in zakona o gospodarskih prestopkih); določa kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve Jugoslavije in varnost države, človečnost in mednarodno pravo, zoper ugled Socialistične federativne republike Jugoslavije, njenih organov in predstavnikov, zoper ugled tuje države in organizacije ter zoper ugled njunih šefov oziroma predstavnikov, zoper uradno dolžnost uradnih oseb v zveznih organih in zoper oborožene sile, kot tudi kazniva dejanja in gospodarske prestopke, s katerimi se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga ali kršijo zvezni predpisi; določa odgovornost in sankcije za prekrške, s katerimi se kršijo zvezni predpisi; ureja postopek o prekrških, ki ga vodijo zvezni organi; ureja splošni upravni postopek; ureja kazenski postopek in druge sodne postopke, razen posebnih postopkov na področjih, na katerih urejajo družbene odnose republike oziroma avtonomni pokrajini s svojimi predpisi; ureja amnestijo in pomilostitev za kazniva dejanja, določena z zveznim zakonom;

13) ureja sistem merskih enot in zagotavlja kontrolo mer in plemenitih kovin; ureja varstvo izumov, tehničnih izboljšav, znamk, znakov kakovosti, označb izvora proizvodov, vzorcev in modelov ter standarde, tehnične normative in norme za kakovost proizvodov in storitev in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon;

14) ureja in organizira zbiranje, evidentiranje in obdelavo statističnih in drugih podatkov o stanju na posameznih področjih družbenega življenja, o stanju in gibanju prebivalstva ter o ekonomskih in drugih pojavih, kot tudi drugih podatkov, ki so pomembni za vso državo;

15) ureja odločanje o koliziji republiškega oziroma pokrajinskega zakona z zakoni drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin (kolizijske norme) in o sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi organi z območja raznih republik; ureja odločanje o koliziji zakonov s predpisi drugih držav;

16) ureja in zagotavlja organizacijo, pristojnost in način dela zveznih organov ter materialne in druge odnose zveznih organov: volitve v zvezne organe; pravice in dolžnosti zveznih organov glede sredstev, ki so družbena lastnina in jih ti uporabljajo; položaj, organizacijo in način dela zavodov in šol, ki jih ustanavlja federacija za opravljanje zadev, pomembnih za uresničevanje njenih funkcij, in odnose zveznih organov do teh zavodov in šol; pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev iz dela in po delu v zveznih organih ter v zavodih in šolah, ki jih ustanavlja federacija;

17) varuje ustavnost, določeno s to ustavo, in zakonitost v skladu s to ustavo;

18) izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa ta ustava.

Kadar ta ustava tako določa, izvršujejo zvezni organi te pravice in dolžnosti na podlagi odločitev oziroma soglasja republiških in pokrajinskih organov tako, kot je v njej določeno.