Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije

Ustava SFRJ

Ustavni odlok
Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SFRJ
II. Družbena ureditev
III. Odnosi v federaciji
IV. Organizacija federacije
V. Sprememba ustave
VI. Prehodne in končne določbe
Ustavni zakon

ČETRTI DEL ORGANIZACIJA FEDERACIJE

I. poglavje - Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije

1. Položaj in pristojnost

282. člen

Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti federacije.

Skupščina SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov.

283. člen

Skupščina SFRJ:

1) odloča o spremembi ustave SFRJ;

2) obravnava in določa temelje notranje politike in zunanjo politiko SFRJ; sprejema zvezne zakone, druge predpise in splošne akte;

3) sprejema družbeni plan Jugoslavije, proračun federacije in zaključni račun federacije;

4) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije;

5) odloča o vojni in miru; ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov;

6) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov;

7) voli Predsednika republike in razglaša izvolitev Predsedstva SFRJ;

8) voli in razrešuje predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta;

9) voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenuje in razrešuje zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenuje in razrešuje zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje v zveznih organih ter člane kolegijskih teles;

10) opravlja politično nadzorstvo nad delom Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov; opravlja družbeno nadzorstvo;

11) opravlja druge s to ustavo določene zadeve.

2. Zbora in njuno delovno področje

284. člen

Pravice in dolžnosti Skupščine SFRJ izvršujeta Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin po določbah te ustave.

Zvezni zbor sestavljajo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v republikah in avtonomnih pokrajinah.

Zbor republik in pokrajin sestavljajo delegacije skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.

285. člen

Zvezni zbor:

1) odloča o spremembi ustave SFRJ;

2) določa temelje notranje politike in zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije;

3) sprejema zvezne zakone, razen zveznih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema:

4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov;

5) sprejema proračun federacije in zaključni račun federacije;

8) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije;

7) odloča o vojni in miru;

8) ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, katere on sprejema;

9) določa temelje organizacije zveznih organov in njihovo pristojnost;

10) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo;

11) obravnava mnenja in predloge Ustavnega sodišča Jugoslavije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti pred tem sodiščem;

12) obravnava porotila Zveznega sodišča in zveznega javnega tožilca o uporabi zveznih zakonov, o splošnih problemih pravosodja in o njunem delu;

13) obravnava poročila, mnenja in predloge zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja;

14) daje amnestijo za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon;

15) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;

16) sprejema poslovnik za svoje delo;

17) opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine SFRJ, ki niso v delovnem področju Zbora republik in pokrajin ali jih ne opravlja enakopravno s tem zborom.

286. člen

Zbor republik in pokrajin zagotavlja usklajevanje stališč skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin na področjih, na katerih sprejema zvezne zakone in druge splošne akte na podlagi njihovega soglasja.

Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin:

1) sprejema družbeni plan Jugoslavije;

2) določa politiko in sprejema zvezne zakone, s katerimi se določajo odnosi na področjih: monetarnega sistema in emisije denarja, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa; kreditnih in drugih ekonomskih odnosov s tujino; ustvarjanja denarnih in deviznih rezerv in razpolaganja z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; carinske in necarinske zaščite; družbene kontrole cen za proizvode in storitve; kreditiranja hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določanja dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu; sistema in virov sredstev za financiranje federacije; določanja ukrepov za omejitev trga ter svobodnega prometa blaga in storitev in ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo, ter načina in oblik kompenzacije; združevanja organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije in obveznega združevanja organizacij združenega dela v skupnosti; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema;

3) določa skupen obseg izdatkov proračuna federacije za vsako leto;

4) odloča o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po določbah te ustave zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti za federacijo;

5) ratificira mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih on sprejema;

6) sprejema poslovnik za svoje delo.

Zbor republik in pokrajin samostojno:

1) sprejema zakone o začasnih ukrepih, kadar tako določa ta ustava;

2) določa na predlog Predsedstva SFRJ vire in obseg sredstev in odloča o prevzemu kreditnih in drugih obveznosti za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin;

3) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo;

4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov;

5) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru.

287. člen

Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin lahko sprejemata o vprašanjih s svojega delovnega področja odloke, deklaracije, resolucije in priporočila.

288. člen

Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin enakopravno:

1) volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika oziroma podpredsednike Skupščine SFRJ;

2) volita in razrešujeta predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta; imenujeta in razrešujeta zvezne sekretarje in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje in člane kolegijskih teles v zveznih organih;

3) volita in razrešujeta predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenujeta in razrešujeta zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenujeta in razrešujeta zveznega javnega tožilca;

4) volita in razrešujeta člane Sveta federacije;

5) ratificirata meduarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških in pokrajinskih zakonov;

6) odločata o podaljšanju mandata delegatov v Skupščini SFRJ;

7) sprejemata poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in o njunih skupnih delovnih telesih in odlok o organizaciji in delu Skupščine SFRJ.

289. člen

Predlog za izvolitev, imenovanje ali razrešitev zveznih funkcionarjev je sprejet, če sta tak predlog sprejela oba zbora. Če pa kakšen zbor ne sprejme danega predloga, poda pooblačeni predlagatelj nov predlog.

290. člen

Zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, odlok o podaljšanju mandata delegatov, poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in odlok o organizaciji in delu služb Skupščine SFRJ so sprejeti, če sta jih v istovetnem besedilu sprejela oba zbora. Če pa zakon o ratifikaciji, odlok oziroma poslovnik ni bil v istovetnem besedilu sprejet v obeh zborih, odložita zbora sporni akt z dnevnega reda in ga lahko znova dasta na dnevni red te na dveh svojih zaporednih sejah.

Če niti tedaj oba zbora ne sprejmeta spornega akta, se šteje, da odloka o podaljšanju mandata delegatov ni, zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe je odložen za tri mesece, do sprejetja poslovnika o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ pa se uporablja poslovnik v besedilu, ki ga je sprejel Zvezni zbor.

3. Sestava in volitve zborov

291. člen

Zvezni zbor sestavlja po trideset delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz vsake republike oziroma po dvajset delegatov iz vsake avtonomne pokrajine.

Kandidacijski postopek izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva.

Kandidate za delegate v Zvezni zbor predlagajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti izmed članov delegacij teh organizacij in skupnosti in družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva iz vrst svojih delegacij.

Listo kandidatov za delegate v Zvezni zbor določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva republike oziroma avtonomne pokrajine.

Delegate v Zvezni zbor volijo z liste kandidatov skupščine občin z območja republike oziroma avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem.

Volitve in odpoklic delegatov v Zveznem zboru ureja zvezni zakon.

Kandidacijski postopek za volitve delegata v Zvezni zbor namesto delegata, ki mu je mandat prenehal pred iztekom mandatne dobe, ureja zvezni zakon.

292. člen

Zbor republik in pokrajin sestavlja po dvanajst delegatov iz skupščine vsake republike in po osem delegatov iz skupščine vsake avtonomne pokrajine.

Delegacijo v Zboru republik in pokrajin volijo in odpokličejo vsi zbori skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine na skupni seji s tajnim glasovanjem.

Delegati, izvoljeni v Zbor republik in pokrajin, obdržijo mandat v skupščinah, v katerih so bili izvoljeni.

4. Delo in odločanje v zborih

293. člen

Vsak delegat in vsako delovno telo v Zveznem zboru ima pravico predlagati zvezne zakone, druge predpise in splošne akte z njegovega delovnega področja.

294. člen

Zvezni zbor odloča z večino glasov na seji, na kateri je navzoča večina delegatov, če ni s to ustavo določena posebna večina.

Kadar je na dnevnem redu Zveznega zbora predlog zakona, drugega predpisa ali splošnega akta oziroma kakšno drugo vprašanje, ki je splošnega pomena za republiko oziroma avtonomno pokrajino in za enakopravnost narodov in narodnosti, se tak zakon ali drug splošni akt oziroma tako vprašanje na zahtevo večine delegatov iz ene republike oziroma avtonomne pokrajine obravnava in o njem odloči po posebnem postopku, ki je določen v poslovniku o delu Zveznega zbora.

295. člen

Zbor republik in pokrajin odloča na seji, na kateri so zastopane delegacije skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin in na kateri je navzoča večina njegovih delegatov.

O vprašanjih, o katerih se odloča na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, odloča zbor po delegacijah Odločitev je sprejeta, če so zanjo glasovale vse delegacije v zboru.

Zakone o začasnih ukrepih sprejema zbor z dvetretjinsko večino glasov vseh svojih delegatov.

O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja, kot tudi o vprašanjih, o katerih odloča enakopravno z Zveznim zborom, odloča Zbor republik in pokrajin z večino glasov svojih navzočih delegatov.

296. člen

Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v Zboru republik in pokrajin, zastopa delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine stališča te skupščine.

Delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine obvešča svojo skupščino o delu Zbora republik in pokrajin, o svojem delu glede vprašanj, ki jih obravnava ta zbor in o stališčih drugih delegacij do njih ter sodeluje pri zavzemanju stališč skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine.

297. člen

Zvezni zbor ustanavlja delovna telesa za pripravljanje in obravnavanje predlogov zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, katere on sprejema, in za proučevanje in obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja.

Zbor republik in pokrajin ustanavlja delovna telesa za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in za obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja. Delovna telesa si izvoli izmed delegatov v zboru po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. V delovnih telesih, ki jih ima zbor za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov in drugih splošnih aktov, sodelujejo tudi predstavniki Zveznega izvršnega sveta.

Zbora skupščine SFRJ ustanovita skupno komisijo za volitve in imenovanja, lahko pa ustanavljata tudi druga skupna delovna telesa za obravnavanje vprašanj skupnega pomena.

S poslovnikoma zborov in s poslovnikom o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ so lahko dana delovnim telesom zborov in skupnim delovnim telesom Skupščine SFRJ pooblastila, da smejo opravljati ankete in zahtevati od državnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti potrebna obvestila, podatke in listine, ter druga pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Ta delovna telesa ne morejo imeti preiskovalnih in drugih sodnih funkcij.

5. Sprejemanje aktov v Zboru republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin

298. člen

Pravico predlagati zvezne zakone in druge splošne akte z delovpega področja Zbora republik in pokrajin, ki jih ta zbor sprejema na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, ima vsaka delegacija in vsako delovno telo zbora, skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine in Zvezni izvršni svet.

299. člen

Zbor republik in pokrajin določi na podlagi danega soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin in uskladitve stališč do predlogov in pripomb teh skupščin k osnutku zakona ali drugega splošnega akta v zboru predlog zakona oziroma drugega splošnega akta.

300. člen

Ko Zbor republik in pokrajin določi predlog zakona ali drugega splošnega akta, ga pošlje skupščinam republik in skupščinama avtonomnih pokrajin, da odločijo o soglasju k predlogu v celoti.

Skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine lahko pri odločanju o osnutki zakona ali drugega splošnega akta pooblasti svojo delegacijo v Zboru republik in pokrajin, da v njenem imenu da soglasje k predlogu zakona oziroma drugega splošnega akta v celoti.

301. člen

Če se ne doseže soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin o predlogu zakona ali drugega splošnega akta, ki ga sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja teh skupščin. predlaga Zvezni izvršni svet Predsedstvu SFRJ, naj se izda zakon o začasnih ukrepih, če je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali če meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi zaradi tega lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij.

Če se Predsedstvo SFRJ strinja, da je potreben začasen ukrep, ki ga predlaga Zvezni izvršni svet, določi Zvezni izvršni svet dokončen predlog zakona o začasnih ukrepih in ga predloži Skupščini SFRJ.

302. člen

Če predlog zakona o začasnih ukrepih v Zboru republik in pokrajin ni sprejet z dvetretjinsko večino glasov vseh njegovih delegatov, lahko Predsedstvo SFRJ razglasi, da se bo tak zakon uporabljal v besedilu, za katero je glasovala večina vseh delegatov v zboru, dokler ne bo dokončno sprejet zakon po določbah te ustave.

303. člen

Zakon o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler Zbor republik in pokrajin dokončno ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.

Če Zbor republik in pokrajin do izteka veljavnosti zakona o začasnih ukrepih ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, se postopek za zakon o začasnih ukrepih ponovi.

304. člen

Če se do dneva, ko bi moral biti sprejet proračun federacije, skupščine republik in skupščini avtonomnih pokrajin ne zedinijo glede skupnega obsega sredstev za financiranje federacije, se potrebe federacije začasno financirajo na podlagi proračuna iz prejšnjega leta.

6. Pravice in dolžnosti delegatov in delegacij

305. člen

Vsak delegat v zborih Skupščine SFRJ in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin ima pravico v okviru delovnega področja zbora načenjati vprašanja, postavljati vprašanja Zveznemu izvršnemu svetu in funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe, zahtevati obvestila, predlagati zboru, naj zahteva od teh organov poročila o delu, zahtevati strokovno pomoč in dobiti obvestila, ki jih potrebuje za opravljanje svoje funkcije.

Najmanj deset delegatov v Zveznem zboru in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin lahko vloži v zboru interpelacijo za obravnavanje določenih političnih vprašanj v zvezi z delom Zveznega izvršnega sveta.

306. člen

Delegat v Skupščini SFRJ uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt in ne kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v Skupščini SFRJ.

Delegat ne sme biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek.

Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu odvzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj odločba o odvzemu prostosti ostane v veljavi.

Zbor lahko vzpostavi imuniteto tudi delegatu, ki se ni nanjo skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.

Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, in o vzpostavitvi imunitete delegata.

307. člen

Mandat delegatov v zborih Skupščine SFRJ traja štiri leta.

Volitve delegatov v zbora Skupščine SFRJ morajo biti najmanj petnajst dni pred iztekom volilne dobe delegatov, ki jim izteka mandat.

Volitve za delegate razpisuje predsednik Skupščine SFRJ.

Od dneva razpisa volitev do dneva volitev delegatov v zbora Skupščine SFRJ ne sme preteči manj kot en mesec in ne več kot dva meseca.

Z dnem verifikacije mandata novih delegatov preneha funkcija delegatom, ki jim izteka mandat.

308. člen

Zbora skupščine SFRJ lahko v izrednih razmerah odločita, da podaljšata mandat delegatov v Skupščini SFRJ za čas, dokler traja tako stanje. Novi delegati se izvolijo takoj po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je bil delegatom podaljšan mandat.

V vojnem stanju se mandat delegatov v Skupščini SFRJ podaljša za čas, dokler traja tako stanje.

7. Volitve in pooblastila funkcionarjev v Skupščini SFRJ

309. člen

Skupščina SFRJ ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v Skupščini SFRJ.

Predsednik predstavlja Skupščino SFRJ, sklicuje in vodi skupne seje njenih zborov ter podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov, kot tudi odloke in druge splošne akte, ki jih zbora skupščine SFRJ sprejmeta enakopravno ali na skupni seji.

Predsednik Skupščine SFRJ skupaj s podpredsedniki Skupščine SFRJ in predsednikoma zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v Skupščini SFRJ in vprašanja skupščinske procedure ter skrbi za sodelovanje Skupščine SFRJ z drugimi organi in organizacijami v federaciji, republikah in avtonomnih pokrajinah in s parlamenti drugih držav.

310. člen

Vsak zbor Skupščine SFRJ ima predsednika in podpredsednika. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje ter podpisuje odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema zbor.

311. člen

Predsednik skupščine SFRJ in predsednika zborov sklicujejo seje Skupščine SFRJ oziroma seje zborov na svojo pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Zbora republik in pokrajin skliče sejo zbora tudi na zahtevo delegacije v zboru, predsednik Zveznega zbora pa tudi na zahtevo tolikšnega števila delegatov. kot ga določa poslovnik o delu Zveznega zbora.

312. člen

Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ ter predsednika zboru se volijo za štiri leta.

Predsednik in podpredsedniki skupščine SFRJ in predsednika zborov ne morejo biti izvoljeni v isto funkcijo več kot dvakrat zaporedoma.

II. poglavje - Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

313. člen

Predsedstvo SFRJ predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini in izvršuje druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti.

V prizadevanju za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti skrbi Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti za usklajevanje skupnih interesov republik oziroma avtonomnih pokrajin v skladu z njihovo odgovornostjo pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije.

Predsedstvo SFRJ je najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije v vojni in miru.

Predsedstvo SFRJ obravnava stanje na področju zunanje politike in varstva s to ustavo določenega reda (državne varnosti) in zavzema stališča, da bi moglo dajati pobude za ukrepe in za usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri izvajanju začrtane politike na teh področjih.

314. člen

Predsedstvo SFRJ ima pravico predlagati Skupščini SFRJ določitev notranje in zunanje politike ter sprejetje zakonov in drugih splošnih aktov.

315. člen

Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti:

1) predlaga Skupščini SFRJ kandidata za predsednika Zveznega izvršnega sveta;

2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta;

3) razglaša z ukazom zvezne zakone;

4) predlaga izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije;

5) postavlja in odpoklice z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov in izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb;

6) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, ki jih določi zvezni zakon; postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce;

7) predlaga izvolitev in razrešitev članov Sveta federacije;

8) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije;

9) daje v skladu z zveznim zakonom pomilostitve za kazniva dejanja, ki so določena v zveznem zakonu;

10) sprejema poslovnik o svojem delu.

316. člen

Pri uresničevanju splošne ljudske obrambe določa Predsedstvo SFRJ osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo, daje smernice za priprave in mobilizacijo virov in sil države za obrambo ter za uskladitev načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno in delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ ne more sestati, razglaša vojno stanje.

Predsedstvo SFRJ določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru.

Posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko prenese Predsedstvo SFRJ na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedstvu SFRJ za zadeve, ki so bile nanj prenesene.

Predsedstvo SFRJ lahko pošlje svoje delegate k Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo in k drugim višjim poveljstvom oboroženih sil SFRJ, da spremljajo, kako se pri vodstvu in poveljevanju oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije izvaja začrtana politika.

317. člen

Med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja Predsedstvo SFRJ na svojo pobudo ali na predlog Zveznega izvršnega sveta uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane.

Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma, dokler traja tako stanje in če to zahteva obramba države, suspendirati posamezne določbe te ustave, ki se nanašajo na izdajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in ukrepanje zveznih organov na podlagi soglasja pristojnih organov republik in avtonomnih pokrajin, na posamezne svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana ter na pravice samoupravnih organizacij in skupnosti ali na sestavo in pooblastila izvršilnih in upravnih organov.

318. člen

Predsedstvo SFRJ obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejema odločitve.

Skupščina SFRJ lahko zahteva od Predsedstva SFRJ, naj ji razloži stališča do posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, ki so pomembna za njeno delo.

319. člen

Če se pristojni zbor Skupščine SFRJ ne strinja s predlogom Predsedstva SFRJ za določitev notranje in zunanje politike ali s predlogom za izdajo zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je po mnenju Predsedstva SFRJ nujen, ali če se ne strinja z njegovim predlogom, naj se zakon ali drug splošni akt odloži, določita pristojni zbor Skupščine SFRJ in Predsedstvo SFRJ sporazumno postopek za obravnavanje spornega vprašanja in rok za uskladitev stališč do njega. Ta rok ne sme biti daljši kot šest mesecev.

Če se niti po določenem roku ne doseže soglasje glede določitve notranje in zunanje politike, glede predloga za izdajo oziroma odložitev zakona ali drugega splošnega akta, se sporno vprašanje odloži z dnevnega reda pristojnega zbora Skupščine SFRJ in da znova na dnevni red, če to zahteva Predsedstvo SFRJ ali če na lastno pobudo tako odloči pristojni zbor Skupščine SFRJ.

Če se niti po ponovni obravnavi v treh mesecih ne doseže soglasje, se pristojni zbor Skupščine SFRJ razpusti, Predsedstvu SFRJ pa preneha mandat.

Volitve v pristojni zbor Skupščine SFRJ morajo biti razpisane v petnajstih dneh od njegove razpustitve, volitve Predsedstva SFRJ pa opravljene v petnajstih dneh od konstituiranja na novo izvoljenega zbora Skupščine SFRJ.

Do izvolitve novega Predsedstva SFRJ ostane Predsedstvo SFRJ, ki mu je prenehal mandat, v svoji funkciji.

320. člen

Predsedstvo SFRJ ima pravico zavzemati stališče do izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ in zahtevati od Zveznega izvršnega sveta, naj ukrene, kar je potrebno za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine.

Predsedstvo SFRJ lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red.

Predsedstvo SFRJ ima pravico zadržati izvršitev predpisov Zveznega izvršnega sveta, ki so splošnega političnega pomena, preden so objavljeni.

Če Predsedstvo SFRJ zadrži izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, predloži sporno vprašanje v odločitev pristojnemu zboru Skupščine SFRJ.

Predsedstvo SFRJ lahko postavi pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti v Skupščini SFRJ vprašanje nezaupnice Zveznemu izvršnemu svetu.

321. člen

Predsedstvo SFRJ sestavljajo po en član iz vsake republike in avtonomne pokrajine, ki ga voli skupščina te republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem na skupni seji vseh svojih zborov, in po položaju predsednik Zveze komunistov Jugoslavije.

322. člen

Skupščina SFRJ razglasi izvolitev in objavi sestavo Predsedstva SFRJ na skupni seji zborov.

Člani Predsedstva SFRJ podajo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ slovesno izjavo.

Po slovesni izjavi se Predsedstvo SFRJ konstituira in prevzame dolžnost.

323. člen

Član Predsedstva SFRJ uživa imuniteto. Glede imunitete člana Predsedstva SFRJ se primerno uporabljajo določbe o imuniteti delegatov v Skupščini SFRJ.

O imuniteti svojega člana odloča Predsedstvo SFRJ.

324. člen

Člani Predsedstva SFRJ se volijo za pet let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana Predsedstva SFRJ.

Člani Predsedstva SFRJ se volijo trideset dni pred iztekom mandata članov, ki jim izteka mandat. Če član Predsedstva SFRJ daljši čas ne more opravljati svoje funkcije, ga pri delu nadomešča predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine.

Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, traja mandat novega člana Predsedstva SFRJ do izteka mandata članu, ki mu je prenehal mandat.

Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, mu preneha funkcija z dnem, ko je razrešen v skupščini republike oziroma v skupščini avtonomne pokrajine, funkcijo člana Predsedstva SFRJ do razglasitve izvolitve novega člana v Skupščini SFRJ pa opravlja predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine. Novi član Predsedstva SFRJ nastopi dolžnost z dnem, ko je razglašena njegova izvolitev v skupščini SFRJ.

325. člen

Ob neposredni vojni nevarnosti ali med vojno se članom Predsedstva SFRJ podaljša mandat, dokler ni možnosti za izvolitev novih članov.

326. člen

Član Predsedstva SFRJ ne more opravljati nikakršne samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, razen funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, in tudi ne opravljati nikakršne druge poklicne dejavnosti.

327. člen

Predsedstvo SFRJ si voli predsednika in podpredsednika izmed svojih članov za dobo enega leta po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o delu Predsedstva SFRJ.

Predsedstvo SFRJ razglasi in objavi izvolitev svojega predsednika in podpredsednika.

Predsedstvo SFRJ lahko med vojno odloči, da podaljša mandat svojemu predsedniku ali da pred iztekom mandata izvoli za predsednika drugega svojega člana.

328. člen

Predsednik Predsedstva SFRJ predstavlja v imenu Predsedstva SFRJ Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, predstavlja Predsedstvo SFRJ, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje akte, ki jih sprejezna Predsedstvo SFRJ, skrbi za izvajanje aktov in sklepov Predsedstva SFRJ, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter sprejema poverilna in odpoklicna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, akreditiranih pri Predsedstvu SFRJ.

Predsednik Predsedstva SFRJ ima v njegovem imenu poveljstvo nad oboroženimi silami Socialistične federativne republike Jugoslavije v skladu s to ustavo in zveznim zakonom.

Predsednik Predsedstva SFRJ je predsednik Sveta za ljudsko obrambo.

Predsednik Predsedstva SFRJ izvršuje v njegovem imenu med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo SFRJ ne more sestati, določene pravice in dolžnosti, za katere ga Predsedstvo SFRJ pooblasti.

Podpredsednik Predsedstva SFRJ nadomestuje predsednika, če je ta odsoten ali dalj časa zadržan, in ga lahko zastopa pri opravljanju zadev, ki mu jih poveri predsednik.

S prenehanjem funkcije Predsednika republike začne Predsedstvo SFRJ izvrševati vse pravice in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi, podpredsednik Predsedstva SFRJ pa postane predsednik Predsedstva SFRJ do izteka svojega podpredsedniškega mandata.

329. člen

Predsedstvo SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov in je za to odgovorno.

330. člen

Predsedstvo SFRJ dela na podlagi usklajenih stališč svojih članov.

Predsedstvo SFRJ odloča na način, ki ga določa poslovnik o njegovem delu.

331. člen

Predsedstvo SFRJ ima Svet za ljudsko obrambo. Predsedstvo SFRJ ima lahko še druge svete oziroma druga delovna telesa, potrebna za njegovo delo.

Zvezni zakon določa sestavo, organizacijo in delovno področje Sveta za ljudsko obrambo kot tudi sestavo in delovno področje drugih delovnih teles Predsedstva SFRJ, katerim je poverjeno samostojno opravljanje določenih zadev v mejah pravic in dolžnosti Predsedstva.

332. člen

Predsedstvo SFRJ lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike.

Predsedstvo SFRJ lahko članu Sveta federacije poveri izvršitev določene naloge.

Člani Sveta federacije se volijo na predlog Predsedstva SFRJ izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev.

III. poglavje - Predsednik republike

333. člen

Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita v narodnoosvobodilni vojni in v socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih odnosih in v boju za mir na svetu, v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti Jugoslavije - lahko Skupščina SFRJ na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin izvoli Josipa Broza Tita za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata.

334. člen

Predsednik republike se voli na skupni seji zborov Skupščine SFRJ z večino glasov navzočih delegatov s tajnim glasovanjem.

Predsednik republike da po izvolitvi slovesno izjavo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ.

335. člen

Predsednik republike predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini.

Predsednik republike je predsednik Predsedstva SFRJ.

Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Predsednik republike je predsednik Sveta za ljudsko obrambo.

336. člen

Predsednik republike izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov.

337. člen

Predsednik republike:

1) razglaša z ukazom zvezne zakone;

2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta;

3) postavlja in odpokliče z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb;

4) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije;

5) ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno ali delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ in Predsedstvo SFRJ ne moreta sestati, razglaša vojno stanje;

6) ustanavlja ustrezne službe za opravljanje zadev s svojega delovnega področja.

338. člen

Če se med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti Predsedstvo SFRJ ne more sestati, izdaja Predsednik republike uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži Predsednik republike v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane.

339. člen

Predsednik republike obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejme odločitve.

340. člen

Predsednik republike lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red. Predsednik republike vodi sejo sveta, na kateri je navzoč.

341. člen

Predsednik republike lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike.

Predsednik republike lahko poveri članu Sveta federacije izvršitev določene naloge.

342. člen

Predsednik republike kot vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije:

1) vodi oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije in jim poveljuje ter določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo;

2) določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru;

3) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, za katere tako določi zvezni zakon;

4) postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce.

343. člen

Predsednik republike lahko posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije prenese na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedniku republike za zadeve, ki so bile nanj prenesene.

344. člen

Predsednik republike lahko skliče skupno sejo Predsedstva SFRJ in Zveznega izvršnega sveta in vodi to sejo.

345. člen

Predsednik republike lahko poveri podpredsedniku Predsedstva SFRJ posamezne zadeve s svojega delovnega področja.

IV. poglavje - Zvezni izvršni svet

1. Položaj in pristojnost

346. člen

Zvezni izvršni svet je izvršilni organ Skupščine SFRJ.

Zvezni izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti federacije odgovoren Skupščini SFRJ za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter za usmerjanje in usklajevanje dela zveznih upravnih organov.

Zvezni izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov.

347. člen

Zvezni izvršni svet:

1) spremlja stanje in uresničevanje politike Skupščine SFRJ in predlaga Skupščini SFRJ, da določi notranjo in zunanjo politiko;

2) predlaga zvezne zakone, druge predpise in splošne akte ter ima pravico dajati mnenje o predlogih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih Skupščini SFRJ predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji;

3) določa predlog družbenega plana Jugoslavije;

4) daje predlog za določitev skupnega obsega izdatkov proračuna federacije, določa predlog proračuna federacije in zaključnega računa federacije in skrbi za izvršitev proračuna federacije in zaključnega računa federacije;

5) izdaja uredbe, odloke in druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ;

6) skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ;

7) skrbi v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi in zveznem zakonu, za izvrševanje politike obrambe države in za izvajanje priprav za obrambo;

8) ratificira mednarodne pogodbe, katerih ratifikacija ne sodi v pristojnost Skupščine SFRJ;

9) usklajuje in usmerja delo zveznih upravnih organov, da zagotovi izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine SFRJ; nadzoruje delo zveznih upravnih organov in razveljavlja predpise zveznih upravnih organov, ki so v nasprotju z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Skupščine SFRJ ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvajanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, lahko pa pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon, tudi odpravi predpise teh organov;

10) določa splošna načela za notranjo organizacijo zveznih upravnih organov; odpira diplomatska in konzularna predstavništva Socialistične federativne republike Jugoslavije v tujini; ustanavlja strokovne in druge službe za svoje potrebe ter skupne službe za potrebe zveznih upravnih organov; postavlja in razrešuje funkcionarje, za katere tako določa zvezni zakon;

11) sprejema poslovnik o svojem delu;

12) opravlja druge v tej ustavi določene zadeve.

2. Sestava in izvolitev

348. člen

Zvezni izvršni svet sestavljajo predsednik, člani, izvoljeni po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, ter zvezni sekretarji in drugi funkcionarji. ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, določene z zveznim zakonom.

Predsednika Zveznega izvršnega sveta volita zbora Skupščine SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ, člane sveta pa na predlog kandidata za predsednika sveta na podlagi mnenja komisije Skupščine SFRJ za volitve in imenovanja.

Po vsakem konstituiranju izvolita na novo izvoljena zbora Skupščine SFRJ Zvezni izvršni svet.

Pri imenovanju zveznih sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in so člani Zveznega izvršnega sveta, se upošteva nacionalna sestava.

Če je predsednik ali član Zveznega izvršnega sveta izvoljen izmed delegatov v Skupščini SFRJ, mu v Skupščini SFRJ preneha mandat.

Zvezni izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov.

349. člen

Predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta se volijo za štiri leta.

Za predsednika Zveznega izvršnega sveta je ista oseba lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma.

Člani Zveznega izvršnega sveta so lahko izvoljeni dvakrat zaporedoma, izjemoma, in to po posebnem postopku, ki ga določi zvezni zakon, pa še za eno mandatno dobo.

Predsednik Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati zboroma Skupščine SFRJ, da razrešita posamezne člane sveta in izvolita nove.

Odstop ali razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta ima za posledico odstop oziroma razrešitev celotnega sveta.

350. člen

Člani Zveznega izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ.

O imuniteti člana Zveznega izvršnega sveta odloča svet.

351. člen

Vsak član Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, dajati pobude za pripravo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je pristojen predlagati svet, ter predpisov in drugih aktov, ki jih on sprejema, ter mu predlagati, naj določi načelna stališča in smernice za delo zveznih upravnih organov.

Član Zveznega izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v Skupščini SFRJ.

Vsak član Zveznega izvršnega sveta lahko odstopi.

3. Delo in sprejemanje aktov v Zveznem izvršnem svetu

352. člen

Predsednik Zveznega izvršnega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali najmanj petih članov sveta.

Predsednik Zveznega izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejema svet, in skrbi za njihovo izvajanje, skrbi za delo po poslovniku sveta ter za sodelovanje sveta z drugimi organi in organizacijami.

353. člen

Zvezni izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.

Zvezni izvršni svet odloča z večino glasov svojih na seji navzočih članov.

354. člen

Pri predlaganju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja Pristojnih republiških in pokrajinskih organov, sodeluje Zvezni izvršni svet z izvršnimi sveti republik in avtonomnih pokrajin.

355. člen

Zvezni izvršni svet izdaja na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajinskih organov predpise za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin, če je v teh zakonih in drugih splošnih aktih predvideno, da je treba uskladiti stališča.

Šteje se, da obstoji soglasje pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa, če ta organ izjavi, da se strinja s predlogom predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta Skupščine SFRJ ali da mu ne nasprotuje.

356. člen

Če Zvezni izvršni svet ne doseže s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi soglasja o predlogu predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta za katerega je pristojen, predlaga Predsedstvu SFRJ, naj se izda predpis o začasnih ukrepih, kadar je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali kadar meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij.

Če se Predsedstvo SFRJ strinja s tem, da je potreben predpis o začasnih ukrepih, in z razlogi zanj, sprejme Zvezni izvršni svet tak predpis.

Zvezni izvršni svet sprejme predpis o začasnih ukrepih iz svoje pristojnosti z večino glasov vseh svojih članov.

Predpis o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler se na podlagi usklajenih stališč s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi ne uredi vprašanje, ki je bilo z njim urejeno, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.

357. člen

Da bi bila zagotovljena udeležba pristojnih republiških in pokrajinskih organov pri predpisih za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi njihovega soglasja, ustanavljajo Zvezni izvršni svet ter pristojni republiški in pokrajinski organi sporazumno medrepubliške komiteje za posamezna področja.

Medrepubliški komiteji se ustanavljajo po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. Člane medrepubliških komitejev delegirajo pristojni republiški in pokrajinski organi.

Predsednika medrepubliškega komiteja imenuje Zvezni izvršni svet izmed svojih članov.

4. Razmerja med Zveznim izvršnim svetom in Skupščino SFRJ in odgovornosti sveta

358. člen

Zvezni izvršni svet je dolžan poročati zboroma Skupščine SFRJ o svojem delu.

Zvezni izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine SFRJ, naj odloži obravnavanje predloga zakona, drugega predpisa ali splošnega akta Skupščine SFRJ, ali naj za obravnavanje posameznega vprašanja sestavi skupno komisijo članov zbora in članov Zveznega izvršnega sveta ali naj skliče sejo zbora, na kateri bi razložil svoje stališče.

359. člen

Zvezni izvršni svet je za svoje delo odgovoren zboroma Skupščine SFRJ, vsakemu v njegovem delovnem področju.

Zvezni izvršni svet lahko poda zboroma Skupščine SFRJ kolektiven odstop.

Če Zvezni izvršni svet meni, da ne more zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je predlagan Skupščini SFRJ, ali izvajanja stališč ali predlaganih ukrepov Predsedstva SFRJ, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, ki ga sam predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.

Če Zvezni izvršni svet kolektivno odstopi ali mu zbora Skupščine SFRJ izglasujeta nezaupnico, kakor tudi v drugih primerih, ko mu preneha funkcija, opravlja dolžnosti do izvolitve novega sveta.

360. člen

Zvezni zbor lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru, Zbor republik in pokrajin pa na predlog delegacije v zboru, vprašanje zaupnice Zveznemu izvršnemu svetu.

O zaupnici Zveznemu izvršnemu svetu razpravljata zbora Skupščine SFRJ.

361. člen

Pristojni zbor Skupščine SFRJ lahko razveljavi ali odpravi predpis Zveznega izvršnega sveta, če je v nasprotju s to ustavo, z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, ki ga je on sprejel.

Če je Predsedstvo SFRJ zadržalo izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, ki je splošnega političnega pomena, odloči o spornem vprašanju pristojni zbor Skupščine SFRJ.

362. člen

Člani Zveznega izvršnega sveta in funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah so odgovorni za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov izključno organom federacije in pri opravljanju svoje funkcije ne smejo sprejemati smernic in nalogov od organov in funkcionarjev drugih družbenopolitičnih skupnosti in tudi ne ravnati po njihovih smernicah in nalogih.

V. poglavje - Zvezni upravni organi

363. člen

Za opravljanje upravnih zadev na določenih področjih se ustanavijajo v mejah pravic in dolžnosti federacije zvezni sekretariati.

Zvezni sekretariati se ustanavljajo z zveznim zakonom; z zveznim zakonom se določa tudi njihovo delovno področje.

Z zveznim zakonom se lahko ustanavljajo tudi drugi zvezni upravni organi in zvezne organizacije za opravljanje določenih upravnih strokovnih in drugih zadev iz okvira pravic in dolžnosti federacije, kot tudi šole, znanstveni in drugi zavodi za opravljanje zadev, ki so pomembne za uresničevanje funkcij, federacije. Z zveznim zakonom se urejajo položaj, pravice in dolžnosti zveznih organizacij, ki opravljajo določene upravne, strokovne in druge zadeve iz okvira pravic in dolžnosti federacije, ter njihova odgovornost Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu.

Za potrebe zveznih organov se lahko ustanavljajo strokovne in druge službe.

364. člen

Zvezni upravni organi in zvezne organizacije opravljajo samostojno, na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov, zadeve iz svoje pristojnosti.

Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se zvezni upravni organi in zvezne organizacije ravnajo po zveznih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, po smernicah Skupščine SFRJ in po načelnih stališčih in smernicah Zveznega izvršnega sveta.

Zvezni upravni organi in zvezne organizacije so dolžni zagotavljati izvrševanje zveznih zakonov ter drugih zveznih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni.

Zvezni upravni organi in zvezne organizacije imajo pravico opravljati pri izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon.

365. člen

Funkcionarji, ki vodijo zvezne u ravne organe in zvezne organizacije, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter predpisov Zveznega izvršnega sveta, če so s temi predpisi oziroma akti za to pooblaščeni.

366. člen

Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, se imenujejo za štiri leta.

Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so lahko imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma, po posebnem postopku, ki ga določa zvezni zakon - pa še za eno mandatno dobo.

367. člen

Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu za svoje delo, za delo organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ter za stanje na ustreznem področju družbenega življenja v mejah delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo.

Funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni za svoje delo Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu.

368. člen

Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, morajo poročati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa oziroma organizacije, ki jo vodijo.

Ti funkcionarji morajo dajati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu na njihovo zahtevo obvestila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Prav tako so dolžni dajati odgovore na vprašanja delegatov in delegacij v zborih Skupščine SFRJ.

VI. poglavje - Zvezno sodišče, zvezno javno tožilstvo in zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja

369. člen

Zvezno sodišče:

1) odloča pod pogoji in na način, kot to določa zvezni zakon, na zadnji stopnji ali po izrednem pravnem sredstvu v sporih, ki nastanejo iz protiustavnih in protizakonitih posamičnih aktov in dejanj, s katerimi prihajajo organizacije združenega dela ali delovni ljudje na območju drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike oziroma avtonomni pokrajini, na enotnem jugoslovanskem trgu v neenakopraven položaj, vštevši tudi spore o povračilu škode, ki je bila s tem povzročena;

2) odloča v premoženjskih sporih med republikami oziroma avtonomnima pokrajinama kot tudi med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino;

3) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov zveznih organov, če zvezni zakon ne določa drugače;

4) odloča o izrednih pravnih sredstvih, če tako določa zvezni zakon;

5) odloča na zadnji stopnji o sodbah sodišč v republiki in avtonomni pokrajini ter vojaških sodišč, kadar je izrečena smrtna kazen za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon;

6) odloča v sporih o pristojnosti med sodišči z območja dveh ali več republik in avtonomnih pokrajin, kot tudi med vojaškimi sodišči in drugimi sodišči;

7) opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost z zveznim zakonom, v mejah pravic in dolžnosti federacije.

370. člen

Predsednika in sodnike Zveznega sodišča voli in razrešuje Skupščina SFRJ.

Sestava in število sodnikov Zveznega sodišča se določata po načelu paritetne zastopanosti vseh republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, in sicer po načelih, ki veljajo tudi za druge organe v federaciji.

371. člen

Zvezno sodišče, republiška vrhovna sodišča, pokrajinski vrhovni sodišči in ustrezno vojaško sodišče zavzemajo po svojih delegatih na način, ki ga določa zvezni zakon, skupaj načelna stališča do vprašanj, ki so pomembna za uporabo zveznih predpisov.

372. člen

Funkcijo javnega tožilstva v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni javni tožilec.

Zveznega javnega tožilca imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ.

373. člen

Zvezni javni tožilec vlaga pravna sredstva, za katera ga pooblašča zvezni zakon, v stvareh za katere je pristojno Zvezno sodišče, in opravlja druge z zveznim zakonom določene zadeve.

Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame kazenski pregon v stvareh, v katerih federacija določa kazniva dejanja, za katera so pristojna javna tožilstva v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame pregon tudi v stvareh, ki se nanašajo na gospodarske prestopke, določene z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi.

374. člen

Funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja.

Zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ.

VII. poglavje - Ustavno sodišče Jugoslavije

375. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije:

1) odloča o skladnosti zakona z ustavo SFRJ;

2) odloča, ali je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom;

3) odloča o skladnosti predpisov in drugih splošnih aktov zveznih organov z ustavo SFRJ in zveznim zakonom;

4) odloča, ali so predpisi in drugi splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti v skladu z ustavo SFRJ oziroma v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi;

5) odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino, med republikami, med republikami in avtonomnima pokrajinama ter med drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi z območja raznih republik, če za odločanje v takih sporih zakon ne določa pristojnosti kakšnega drugega sodišča;

6) odloča v sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi ustavnimi sodišči, med sodišči in zveznimi organi, med zveznimi in republiškimi oziroma pokrajinskimi organi, med sodišči in drugimi državnimi organi z območja dveh ali več republik oziroma z območja republik in avtonomnih pokrajin.

Ustavno sodišče Jugoslavije lahko oceni ustavnost ter ustavnost in zakonitost predpisov in splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do začetka postopka ni preteklo več kot leto dni.

376. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter daje Skupščini SFRJ mnenja in predloge za izdajo in spremembo zakonov in za druge ukrepe za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti in za varstvo pravic samoupravljanja ter drugih svoboščin in pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.

377. člen

Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi da pristojni organ ni izdal predpisa za izvrševanje določb ustave SFRJ, zveznega zakona, drugega zveznega predpisa ali splošnega akta, čeprav je bil to dolžan, obvesti o tem Skupščino SFRJ.

378. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije daje Skupščini SFRJ mnenje o tem, ali je republiška ustava oziroma pokrajinska ustava v nasprotju z ustavo SFRJ.

379. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije lahko med postopkom do dokončne odločbe odredi, da se zadrži izvršitev posamičnega akta ali dejanja, ki je bilo začeto na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale nepopravljive škodljive posledice.

380. člen

Delo Ustavnega sodišča Jugoslavije je javno.

381. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije sestavljajo predsednik in trinajst sodnikov, ki jih voli Skupščina SFRJ. V Ustavno sodišče Jugoslavije se volita po dva člana iz vsake republike in po en član iz vsake avtonomne pokrajine.

Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije se volijo za osem let in ne morejo biti znova izvoljeni za predsednika ali sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije.

Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih ali samoupravnih organih.

Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ.

382. člen

Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije smejo biti pred iztekom mandata razrešeni samo, če sami to zahtevajo, če so obsojeni za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti ali če trajno izgubijo delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije.

Razloge za razrešitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije pred iztekom njihovega mandata ugotovi ustavno sodišče in obvesti o tem Skupščino SFRJ.

Če predsednik ali sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije zahteva razrešitev, Skupščina SFRJ pa ne odloči o tej zahtevi v treh mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi ustavno sodišče na zahtevo predsednika ali sodnika ustavnega sodišča, da mu je prenehala dolžnost pri ustavnem sodišču, in obvesti o tem Skupščino SFRJ.

Ustavno sodišče Jugoslavije lahko odloči, da predsednik ali sodnik ustavnega sodišča, proti kateremu je uveden kazenski postopek, ne more opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek traja.

383. člen

Preden predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije nastopijo svojo dolžnost, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Predsedstva SFRJ.

384. člen

Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da zvezni, republiški ali pokrajinski zakon ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma da je republiški ali pokrajinski v nasprotju z zveznim zakonom, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje pristojni skupščini.

Pristojna skupščina mora v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije uskladiti zakon z ustavo SFRJ oziroma odpraviti nasprotje med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom.

Na zahtevo pristojne skupščine lahko Ustavno sodišče Jugoslavije podaljša rok za uskladitev zakona največ še za šest mesecev.

Če pristojna skupščina v določenem roku ne uskladi zakona z ustavo SFRJ oziroma ne odpravi nasprotja med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, nehajo veljati določbe zakona, ki niso v skladu z ustavo SFRJ, oziroma določbe republiškega ali pokrajinskega zakona, ki so v nasprotju z zveznim zakonom; to ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije s svojo odločbo.

385. člen

Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da predpis, razen zakona, ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo SFRJ ali da je v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi, oziroma da predpis ali drug splošni akt zveznega organa ni v skladu z zveznim zakonom, ga odpravi ali razveljavi oziroma odpravi ali razveljavi tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki so v nasprotju z zveznim zakonom.

386. člen

Zakon, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti, ki so bili odpravljeni ali razveljavljeni, se ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena.

Predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni mogoče več uporabijati, se ne uporabljajo od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom.

Izvršitev pravnomočnih posemičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne more dovoliti in tudi ne izvesti; če pa se je začela, se ustavi.

387. člen

Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije lahko začnejo:

1) Skupščina SFRJ, republiška skupščina, pokrajinska skupščina ali skupščina druge družbenopolitične skupnosti;

2) Predsedstvo SFRJ, predsedstvo republike ali predsedstvo avtonomne pokrajine;

3) Zvezni izvršni svet, republiški izvršni svet ali pokrajinski izvršni svet, razen za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih sprejema skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti;

4) republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče;

5) sodišče, če nastane v postopku pred njim vprašanje ustavnosti in zakonitosti;

6) zvezni republiški ali pokrajinski javni tožilec in ustrezni vojaški tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti pri njegovem delu;

7) družbeni pravobranilec samoupravljanja;

8) organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, če je prizadeta njena pravica, ki jo določa ustava SFRJ ali zvezni zakon;

9) zvezni, republiški ali pokrajinski sekretar, ali drug funkcionar, ki vodi delo zveznega, republiškega ali pokrajinskega upravnega organa, ali zvezni, republiški ali pokrajinski organ, vsak na svojem delovnem področju, razen za oceno ustavnosti zakona, nasprotja med republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom ter za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa izvršnega sveta družbenopolitične skupnosti, katere organ je;

10) organ, ki je po ustavi in zakonu pooblaščen zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenapolitične skupnosti in samoupravnega splošnega akta, če meni, da ni v skladu z ustavo SFRJ;

11) služba družbenega knjigovodstva v federaciji, republiki in avtonomni pokrajini.

Ustavno sodišče Jugoslavije lahko tudi samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.

388. člen

Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, ima pravico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta.

Spremembo dokončnega ali pravnomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, drugega predpisa, splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, je mogoče predlagati v šestih mesecih od dneva objave odločbe v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije, če od vročitve posamičnega akta do odločbe ustavnega sodišča ni preteklo več kot eno leto.

Kadar sodišče s pravnomočno odločbo odkloni uporabo predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, češ da ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, Ustavno sodišče Jugoslavije pa ugotovi, da take neskladnosti oziroma takega nasprotja ni, lahko vsakdo, ki mu je bila kršena kakšna pravica, zahteva spremembo pravnomočne odločbe sodišča v enem letu od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije.

Če se ugotovi, da se s spremembo posamičnega akta ne morejo odpraviti posledice nastale zaradi uporabe predpisa ali drugega splošnega akta, ki ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je bil v nasprotju z zveznim zakonom, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije odredi, da se te posledice odpravijo z vrnitvijo v prejšnje stanje, s povračilom škode ali kako drugače.

389. člen

Če se je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti kakšnega predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, za katerega se trdi da je hkrati v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom in z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ali z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, oceni ustavnost in zakonitost republiško oziroma pokrajinsko ustavno sodišče, ki pri tem oceni samo skladnost tega predpisa ali splošnega akta z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ter z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah.

Če republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče oceni, da je predpis ali splošni akt v skladu z republiško ustavo oziroma s pokrajinsko ustavo oziroma z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah, pošlje zadevo Ustavnemu sodišču Jugoslavije, da oceni, ali je predpis oziroma splošni akt v v skladu z ustavo SFRJ oziroma ali sta predpis in splošni akt v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi.

390. člen

Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo dajati Ustavnemu sodišču Jugoslavije na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki so mu potrebna za delo, in po nalogu ustavnega sodišča opravljati dejanja, ki so pomembna za postopek.

391. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov.

Član Ustavnega sodišča Jugoslavije, ki izrazi ločeno mnenje, ima pravico in dolžnost, da ga pismeno razloži in utemelji.

392. člen

Ustavno sodišče Jugoslavije odloča praviloma na podlagi javne obravnave.

393. člen

Kadar je bil zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo SFRJ oziroma zveznim zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije z odločbo ugotovi, da zakon, drug predpis ali splošni akt ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je bil v nasprotju z zveznim zakonom. Ta odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije ima enak pravni učinek, kot ga ima odločba, s katero sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati, oziroma s katero sodišče razveljavlja ali odpravlja drug predpis ali splošni akt.

394. člen

Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije so obvezne in izvršljive.

Če je potrebno, zagotovi izvršitev odločb Ustavnega sodišča Jugoslavije Zvezni izvršni svet.

Ustavno sodišče Jugoslavije lahko zahteva zoper odgovorno osebo ukrepe, ker ni izvršila njegove odločbe.

395. člen

Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti, ali tako, kot se objavlja samoupravni splošni akt, o katerem je Ustavno sodišče Jugoslavije odločalo.

396. člen

Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije in svojo organizacijo ureja Ustavno sodišče Jugoslavije samo.

VIII. poglavje - Slovesna izjava

397. člen

Ob prevzemu dolžnosti dajo Predsednik republike, predsednik in člani Predsedstva SFRJ ter predsednik in člani Ustavnega sodišča Jugoslavije slovesno izjavo.

Besedilo slovesne izjave se glasi:

»Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom spoštoval ustavo SFRJ in zvezne zakone ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.«

Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ, predsedniki zborov Skupščine SFRJ, predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta, predsednik in sodniki Zveznega sodišča, zvezni sekretarji in drugi zvezni funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SFRJ, dajo ob prevzemu dolžnosti slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Skupščina SFRJ.