Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

Skoči na: navigacija, iskanje
Nekatere smernice Wikivira
  • NE DODAJAJ AVTORSKO ZAŠČITENEGA DELA BREZ DOVOLJENJA! To pomeni, da lahko prepišeš le besedila, katerih avtor je umrl pred letom 1939 (javna last zaradi starosti) oz. so dana pod katero izmed prostih dovoljenj (GPL, GFDL, CreativeCommons. V primeru posebnega dovoljenja za objavo, to obvezno navedi na pogovorni strani članka o avtorju ter na strani Wikivir:Posebna dovoljenja za objavo.
  • Na vrh strani dodaj predlogo {{naslov}} (dodaj jo s Popolnim pomočnikom)
  • Na vrh strani o avtorju dodaj predlogo {{avtor}} (dodaj jo s Popolnim pomočnikom)
  • Premi govor označi z uporabo predloge {{pg|besedilo}} ali z »besedilo«, nikakor pa ne z navadnimi narekovaji ("")
  • Za vodič po splošnem Wikioblikovanju, si oglej Vodič
  • Na dno strani dodaj kategorijo, glede na avtorja (npr. Fran Levstik) oz. zbirko (npr. Pesmi (Gregorčič)), vrsto v obdobju (npr. slovenska mladinska književnost v 20. stoletju), žanr (npr. slovenske mladinske povesti, slovenske ljudske pesmi, slovenska znanstvena fantastika) in po začetnici dela (pesem Kam? bi npr. uvrstili v kategorijo Dela-K). Za lažje delo s kategorijami uporablaj orodje HotCat na dnu vsake strani.

Zgledi
Besedila morajo biti pravilno oblikovana (v tehničnem smislu). Da bi se izognili nevšečnostim (dolgotrajno popravljanje napačnega sloga, oznaka {{popravi}} ali celo začasen izbris) sledi naslednjim zgledom:

Da bi videli, kako dosežete tak rezultat, si oglejte tudi kodo s klikom na zavihek uredi stran.


Vsebina

[uredi] Forum za sugestije, vprašanja in odgovore

[uredi] Napotki

S seznama si izberite besedilo z naslovom v modrem in v glavi dokumenta preverite, v kolikšni meri in do kod je že popravljeno. Če boste kliknili na naslov v rdeči barvi, se vam odpre prazen list za pretipkavanje besedila. Pri strojno prebranih besedilih zeleni kvadratek v rubriki Stopnja obdelave pomeni, da je že do konca korigirano, zapolnjeni trije, dva ali en sam kvadratek (v oranžni, vijoličasti ali lila barvi) pa vas kličejo k popravljanju.

Najprej po besedilu in v zavihku pogledate, do kod je prišel predhodni popravljalec, oziroma da ni prav zdaj pri popravljanju. Če se z besedilom v zadnjem času ni ukvarjal nihče ali si ga ni kdo rezerviral, je na razpolago za vaše posege. Besedilo korigirate po predlogi (link nanjo je v glavi dokumenta). V eni polovici zaslona odprite sliko besedila, v drugi polovici pa njegov tekst v Wikiviru.

Kliknite zavihek in se lotite popravljanja. Odstavek napravite s prazno vrstico, popravite (ne)stičnost pri ločilih, poenotite narekovaje in pomišljaje, razvozlajte poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Naslove poglavij opremite z dvema enačajema spredaj in zadaj: == Naslov ==. Najbolj očitne tiskarske napake v originalu popravite, pravopisne posebnosti, vključno z akcenti, pa zvesto ohranite. Večinoma nam gre za neredigirano obliko besedil, zato so za predlogo prvi natisi ali kritična izdaja v Zbranih delih. Zgledujte se pri dokončanih besedilih.

Za začetne serijske zamenjave ga je koristno besedilo prekopirati v urejevalnik in ga potem naložiti nazaj v Wikivir. Če se vam kaj zakomplicira, v zgodovini strani s klikom na "razveljavi" vedno lahko vrnete stanje dokumenta nazaj v prejšnjo fazo.

Ob naslovih v rdeči barvi je ponekod povezava na spletno lokacijo, kjer to besedilo najdemo v različnih formatih. Pri Googlu in Archive.org so v formatu txt, pri dLibu pa v pdf-ju in html-ju. Prekopirajmo jih od tam (v celoti ali po straneh, če drugače ne gre) v prazen dokument, ki se odpre, ko kliknemo na rdeči naslov. Pri dLibu ponekod kopiranje iz pdf-je ne gre, zato si pomagamo s html-jem. Ker bomo besedila najprej urejali v Wordu, jih tja skopiramo takole: Urejanje > Posebno lepljenje > Neoblikovano besedilo. Prazne vrstice vrinemo v besedilo s serijsko zamenjavo: ^p > ^p^p. Potem besedila še opremimo z glavo in nogo kot pri drugih iz tega vira.

S klikom na naslov (v modri barvi) odprete grobo prepoznano besedilo z napakami, s klikom na povezavo pa sliko besedila. Zožite okni tako, da bo slika v eni polovici zaslona, tekst pa v drugi. S klikom na zavihek <uredite stran> se odpre besedilo za popravljanje. Popravljate ga lahko neposredno ali pa ga prekopirate v urejevalnik, ki ste ga navajeni, in ga potem popravljenega prekopirate nazaj v isto Wikivirovo okno; prej se prepričajte, da s svojim delom ne boste prepisali popravkov, ki jih je medtem v potu svojega obraza že vnesel kdo drug (gl. zavihek <zgodovina strani>). Da do takih nesporazumov ne bi prihajalo, v glavo vpišete svoje ime [npr. "trenutno ureja Mica Kovačeva"] in si tako rezervirate besedilo in čas. Rezervirajte si vsakič samo eno besedilo, tj. tisto, ki ga imate v obdelavi! Minimalno znanje, potrebno za urejanje, dobite v poglavju Pomoč v meniju na levi. Zgledujete se lahko tudi po drugih besedilih, npr. pri Kmetski smrti Janka Kersnika, ki si jo odprete v dodatnem oknu. Kako je narejena, se vam razkrije pod zavihkom <uredite stran>, kakšne popravke vse je doživela, pa v zavihku <zgodovina strani> (klikni na besedo prej in pokazale se bodo vse spremembe v kliknjeni verziji). Sicer pa v težavah smete računati na instantno pomoč orakljev, gurujev, wikifenov in drugih digitalnokulturnih udarnikov. Veliko veselja! --Mhladnik 14:50, 19 junij 2007 (UTC)

Za rezervacijo strani lahko uporabite tudi ukaz {{v delu}}. --Miha (prispevki - pogovor) 19:50, 19 junij 2007 (UTC)

Med dokončanimi besedili rade ostanejo naslednje skrite napake, zato jih pred zaključkom preverite:

  • 1 namesto l (enica namesto malega el)
  • veliki I namesto malega l (el)
  • 0 namesto O (ničla namesto velikega oja)
  • presledki pred vejico, vprašajem, klicajem, zaključnim narekovajem (v wordu z eno potezo!)
  • presledki za začetnim narekovajem
  • dve vejici namesto spodnjega narekovaja
  • presledki med pikami dvopičja
  • naslednjič dalje / konec prihodnjič > črtate
  • odpravite nepotrebne delitve besed
  • poenotite narekovaje
  • ločite med vezaji in pomišljaji
  • če se sredi besedila pojavi moder okvir, je to posledica presledka na začetku vrstice
  • preverite odstavčno členjenje
  • preverite enotno oblikovanje naslovov poglavij (po možnosti ne v verzalkah!
  • odpravite dvojne ali trojne razmike med odstavki z eno samo prazno vrstico
  • zamenjajte wordova tropičja z navadnimi tremi pikami oz. ukinite presledke med pikami . . . > ...
  • opombe uredite po zgledu drugega poglavja v Jurčičevem Ivanu Erazmu Tatanbahu takole: <ref>Tekst opombe tik za besedilom, na katerega se nanaša.</ref>; na koncu besedila z <references /> določite, kje se bo tekst samodejno zaporedno oštevilčenih opomb pojavil.
  • opombe ob robu (margini) vnesete takole: {{vrstica|Kako je Jošt Schwarzkobler žalostno umrl}}, gl. npr. Visoška kronika
  • razprti tisk ne pride v poštev, zato ukinite presledke med črkami in besedo raje postaviti med <big>xxxx</big>

Poiščite napake in jih odpravite.

Redno preverjajte Zgodovino strani in Pogovor k članku.

Vsaka pesem je načeloma samostojno besedilo in ne poglavje v zbirki (glej Slogovni priročnik). V prozi vložene pesmi začnite s <poem> in končajte s </poem>, v desno pa jih pomaknete s ::::: na začetku vrstic.

Besedilo centrirate z <center>xxxxx</center>, v desni rob (npr. podpis na dnu pisma) pa ga pomaknete z <p align=right>xxx</p>.

Besedila opremite z glavo in nogo, kot je to videti pri dokončanih besedilih (glej Slogovni priročnik), v glavo vnesete natančne bibliografske podatke o predlogi, ga označite s številko 4, ko je dokončano (ki na zaslonu da zeleni kvadratek), in njegov naslov prestavite v kupček dokončanih ter v seznam vseh avtorjevih del.

Kadar je geslo o delu tudi v Wikipediji, pokažete nanj v glavi dokumenta, v rubriki opomba, s predlogo {{Wikipedija}}. V Wikipediji pa v poglavju Viri dodate predlogo {{Wikivir}}; glej npr. Krst pri Savici.

Na vrh pogovorne strani vsakega besedila vnesete vrstico {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}}, v nadaljevanju pa lahko besedilo komentirate ali poročate o svojem bralskem doživetju. Slovenska literarna klasika (kanonizirana in trivialna) je namreč redko predmet naših bralskih odločitev in vaša bralska izkušnja bo mogoče komu prišla prav. Če pa so vaše wikiambicije večje, lahko v okviru projekta Romani Wikipedija:WikiProjekt_Romani po vzorcu drugih gesel tam poskrbite za sistematičen opis besedila: povzetek, bibliografski podatki, interpretacija, kritike, literarnozgovinska umestitev ...).

Ko se pri posameznem avtorju nabere več del, napravite stran z njegovo bibliografijo, prim. Ivan Cankar. Dopolnite to bibliografijo z delom, ki ste ga popravili.

Z naraščanjem števila besedil narašča tudi število identičnih naslovov, npr. Pesmi, Poezije, Pomlad, Jeseni, Sonet ... V izogib zmešnjavi zato naslove konkretizirajmo takole: [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]] ali [[Pesmi (1869)|Pesmi]] ali [[Pesmi (Stritar)|Pesmi]]. Konfliktni naslov spremenimo preko zavihka prestavi.

[uredi] Oblikovanje poglavij

Pri številnih poglavjih, označenih z rimskimi številkami, uporabite predlogo {{rimska poglavja|1|2|3|4|5 ...}}. Dvojnih številk pri poglavjih se znebimo s predlogo {{neoštevilčena poglavja}}. Za več možnosti glej Uporabniški pogovor:Hladnikm#Poglavja in Predloga:Poglavja.

[uredi] Urejanje avtorskih opusov

Zdaj je pospleten že tolikšen del avtorskih opusov, da bi bilo nujno pod avtorjevim imenom oblikovati celoten (abecedni in/ali kronološki) seznam njegovega dela in naslovov krajših besedil v njihovih knjigah: pri klasikih (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) po kazalu knjig, pri ostalih po Cobissu in bibliografijah v SBL in drugih enciklopedijah (prim. Rado Murnik). Tako se bo bolj jasno pokazalo, kaj vse je treba še postoriti za njihovo digitalno slavo. Trud za oblikovanje seznamov se bo vrednotil individualno. --Mhladnik 07:41, 23. oktober 2008 (UTC) --Mhladnik 15:10, 4. julij 2008 (UTC); --Mhladnik 15:20, 25. julij 2008 (UTC); --Mhladnik 15:54, 14. avgust 2008 (UTC); --Mhladnik 09:10, 23. avgust 2008 (UTC) --Hladnikm 13:01, 11. avgust 2009 (UTC)

[uredi] Avtorske pravice

Na seznamu so nekateri avtorji (denimo Ivan Zorec), katerih dela še niso v javni lasti. Ali imamo res dovoljenje dedičev za objavo pod GFDL? --romanm (pogovor) 09:26, 5. november 2008 (UTC)

Hm, res je, mali greh imamo nad sabo. Tudi pri Prežihu in Finžgarju in še kje, kjer dediči niso zoprni. Prežih se je celo zavzemal za kolektivno lastništvo :) Na dLibu je s skeniranjem literarnih revij postalo javno dostopno zelo veliko mlajših besedil, leposlovnih in strokovnih, celjska knjižnica je npr. poskrbela za kompletnega Vladimirja Levstika, kar je pohvale vredno in bi moralo biti zgled za produktivnejši odnos do intelektualnih proizvodov, kot ga zapoveduje preživeti in nesimpatični copyright. Če se pojavijo težave, seveda nemudoma umaknemo, sicer pa mislim, da ne smemo biti bolj papeški od papeža (tj. od avtorske agencije). --Hladnikm 18:22, 16. avgust 2009 (UTC), --Hladnikm 07:12, 5. september 2009 (UTC)

[uredi] Kategorizacija prispevkov

Zdaj ko imamo besedil v Wikiviru že kar nekaj, lahko začnemo z njihovim sortiranjem po različnih ključih. To počnemo z vnosom kategorij na dnu članka. Trenutno so sortirane samo pod imenom njihovega avtorja, npr. [[Kategorija:France Prešeren]], še bolj pa bo uporabno, če bodo popisane tudi po stoletjih, jeziku, nacionalni, vrstni, žanrski pripadnosti, tematiki, pesniški obliki, po mestu objave (založba, zbirka ali časopis) ipd. in se bo dalo tako priklikati npr. do vseh slovenskih pesmi v nemškem jeziku iz 19. stoletja. Sezname primernih kategorij bo treba šele oblikovati, že zdaj pa lahko za uvrstitev na dnu vsakega dela izbiramo izmed naslednjih oznak (nekatere izmed njih imajo že vsebino, druge še ne):

  • [[Kategorija:Dela]]
  • [[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Drame]] (po zvrsteh)
  • [[Kategorija:19. stoletje]] [[Kategorija:20. stoletje]] [[Kategorija:18. stoletje]] itd. (po času)
  • [[Kategorija:V angleščini]] [[Kategorija:V nemščini]] [[Kategorija: V hrvaščini]]ipd. (po jeziku)
  • [[Kategorija:Kulinarika]] [[Kategorija:Slovarji]] [[Kategorija:Slovnice]] [Kategorija:Naravoslovje]] ipd. )(po disciplinah)
  • [[Kategorija:Soneti]] [[Kategorija:Elegije]] [[Kategorija:Epigrami]] [[Kategorija:Sonetni venci]] [[Kategorija:Epske pesnitve]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Povesti]] [[Kategorija:Novele]] [[Kategorija:Kratka proza]] ipd. (po vrstah)
  • [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Rodbinske kronike]] [[Kategorija:Pokrajinske povesti]] itd. (po žanrih)
  • [[Kategorija:Poetološka tematika]] [[Kategorija:Bivanjska tematika]] [[Kategorija:Socialna tematika]] [[Kategorija:Ljubezenska tematika]] ipd.
  • [[Kategorija:Zdravice]] [[Kategorija:Molitve]] [[Kategorija:Novoletne]] ipd. (še vedno po motiviki)
  • [[Kategorija:Žensko avtorstvo]] [[Kategorija:Mladinska književnost]] [[Kategorija:Gejevska književnost]] [[Kategorija:Slovstvena folklora]] (po interesnih skupinah)
  • [[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Prevodi]] [[Kategorija:Variante]] (po tipu)
  • [[Kategorija:Ljubljanski zvon]] [[Kategorija:Dom in svet]] [[Kategorija:Slovenske večernice]] [[Kategorija:Podlistki]] [[Kategorija:Mohorjeva družba]] [[Kategorija:Kres]] [[Kategorija:Slovenski glasnik]] itd. (po mestu objave)
  • [[Kategorija:Koroška književnost]] [[Kategorija:Primorska književnost]] [[Kategorija:Prekmurska književnost]] itd. (po pokrajini)
  • [[Kategorija:Bohoričica]] [[Kategorija:Metelčica]] [[Kategorija:Narečni zapis]] itd. (po pisavi oz. pravopisu)

Začasni zgled je Prešernova pesem Obschon die Lieder aus dem Vaterlande. Splošno sprejete oznake za konkretna dela dobite v Cobissu, v literarnih zgodovinah in leksikonih. --Mhladnik 08:30, 16. november 2008 (UTC)

[uredi] Ministrska podpora

Popravljanje strojno grobo prebranih besedil v Wikivirovem projektu Slovenska leposlovna klasika se je v letu 2008 študentom tudi honoriralo in se bo honoriralo tudi v drugi polovici leta 2009.

Pred delom se s klikom na povezavo v desnem zgornjem kotu registirate in se prijavite. Ko z besedilom končate, v rubriki Stopnja obdelave spremenite številko v 4 in uspeh objavite na Slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) in v tabelo Evidenca opravljenih korektur. Ko se nabere toliko, da je vredno obračunati, koordinatorju sporočite naslove in količino opravljenega dela v besedah ter kategorijo: a) pretipkano besedilo (recimo da zmorete 1500 besed na uro), b) popravljanje zelo nasmetenega besedila (predvidevamo, da v eni uri očistite 2250 besed) ali c) popravljanje besedila z malo napakami (pribl. 3750 besed v eni uri). 2008 so na projektu delali:

  • Tanja Radovič <tanja.tu na gmail.com>,
  • Melita Grajn <melita.grajn na yahoo.com>,
  • Luka Pavlin <luka.pavlin na telemach.net>,
  • Mojca Pipan <pipan.mojca na gmail.com>,
  • Saša Straus <sasa.straus na siol.net>,
  • Simona Bertoncelj <simona.bertoncelj na siol.net>,
  • Nežka Klavžar <neza.klavzar na gmail.com>,
  • Urša Čehovin <ursacehovin na gmail.com>,
  • Anja Miklavčič <anja.miklavcic na omegaic.net>,
  • Borivoj Bogovac <odisejevich na gmail.com>,
  • Tadeja Rožman <tadeja.rozman na triera.net>,
  • Jože Šemrov <joze.semrov pri gmail.com>,
  • Anita Hernja <anita.hernja pri gmail.com>.

Zainteresirani študentje se javite po epošti in dostavite študentsko napotnico v kabinet # 218 na Aškerčevi 2. Korigiranje za višjo oceno in honorar se izključujeta, lahko pa se lotite korektur najprej za višjo oceno, potem ko vam zadeva steče in vas zasvoji, pa še za honorar. Financiranje projekta bo v okviru "naročil malih vrednosti" do konca leta 2009 omogočilo Ministrstvo za kulturo RS, izplačevanje je prevzel Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, za njegovo izvedbo pa sem odgovoren podpisani --Mhladnik 16:31, 16. junij 2008 (UTC)*

[uredi] Evidenca opravljenih korektur

[uredi] Kako z napotnico

Obrazec, ki spremlja študentsko napotnico, zahteva načrt dela z vnaprej določeno vrednostjo dela, zato predlagam, da naročite plačilo tipkanja takoj, ko zaslužite 100 evrov (pri 3,5 evra/uro je to 107.200 besed lahkega besedila ali 64.200 besed nasmetenega besedila ali 42.800 pretipkanih besed). Wikižilci in wikižilke (neologizem Matjaža Rebolja za čistilce besedil na Wikiviru) z napotnico za ZIFF sami vnašate podatke o opravljenem delu v zgornjo tabelo. Jemljite prosim v delo vse tri težavnostne kategorije besedil in sporočite, če se vam tarifa zdi za kakšno besedilo neprimerna. Tarife za tipkanje ne moremo kaj dosti spreminjati, ker je določena na trgu.

V napotnice moramo vnašati samo cele ure, torej tudi v zgornjo tabelo. Po možnosti vpisujte besedila, ko so popravljena v celoti.

Ko se odločite za izplačilo, po e-pošti pošljem v podpis obrazec z izjavo in količino opravljenega dela, ki ga skupaj z napotnico vrnete po navadni pošti. Na študentski napotnici naj bo kot delodajalec navedena Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana, kot vrsto dela pa je treba napisati vnos in urejanje besedila. Sporočite mi prosim svoj poštni in elektronski naslov ter polno ime in naslov študentskega servisa --Mhladnik 08:18, 8. julij 2008 (UTC)

[uredi] Tarife

  • 4500 besed/uro -- zelo lahko besedilo (prozna besedila iz Luinove zbirke, kjer je treba samo vnesti odstavke in morebiti popraviti kakšen akcent)
  • 3750 besed/uro -- lahko besedilo, npr. v dLibovi zbirki
  • 2250 besed/uro -- srednje nasmeteno ali samo oblikovno zelo zahtevno besedilo (opombe, didaskalije, kurziv, krepko ...)
  • 1500 besed/uro -- močno nasmeteno, oblikovno težko besedilo oziroma pretipkavanje

Mhladnik 17:51, 20. junij 2008 (UTC); --Hladnikm 06:04, 28. julij 2009 (UTC)

[uredi] Kdo vse popravlja letos

(Dodaj še svoje ime in uporabniško ime!)

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika«