|
Matija Valjavec (1831–1897), Pedenjčlovek Laketbrada:
Bila je siromašna mati, ki je imela tri sinove. Vsi trije so hodili na delo. Kadar pa niso imeli dela, jih je poslala mati v gozd po drva. Nekoč da najstarejšemu med brati purana pa mu veli: »Sin, pojdi v gozd in speci si purana!«
Šel je v gozd in si zakuril pa si pekel purana. Kar pride Pedenjčlovek-laketbrada in ga vpraša: »Dečko, kaj delaš?« »Purana pečem, da bom jedel.«
Pedenjčlovek-laketbrada se skloni, vzame purana in si ga odnese. Žalosten pride siromak domov in tam pove, kaj se mu je pripetilo.
Drugi dan gre drugi brat in reče: »Če kaj, bomo videli, če ga tudi meni vzame.« Pride, seka drva in peče purana. Pride Pedenjčlovek-laketbrada pa mu vzame purana in hajdi z njim! Siromak ga gleda, se vrne domov in tam pove, kaj se je tudi njemu pripetilo.
Gre tretji brat in pravi: »Danes ga grem pa jaz čakat!« Vzame sekiro pa seka drva. Ko je bil lačen, si je zakuril in pekel purana. Pride Pedenjčlovek-laketbrada, hoče poseči po puranu. Tretji brat pa ga prime za brado in ga vpraša, kaj bo z njim.
Reče mu: »Jedel bom.« »Pa ne boš,« mu reče fant.
A Pedenjčlovek-laketbrada trdi, da bo. Zdaj vzame fant sekiro, vseka v bukev, jo razcepi in vtakne brado noter. Vesel odide domov in pove bratoma, kaj je Pedenjčlovek-laketbradi napravil. Berite naprej ...
|
