Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Temeljna načela

Ustava SRS

Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SR Slovenija
II. Družbena ureditev
III. Organizacija republike
IV. Sprememba ustave
V. Prehodne in končne določbe

UVODNI DEL TEMELJNA NAČELA

I

Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami in zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostma, s katerima živi, združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvaril socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, v interesu vsakega naroda in narodnosti posebej in vseh skupaj, uresničuje in zagotavlja:

• socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema;

• nacionalno svobodo in neodvisnost; bratstvo in enotnost narodov in narodnosti;

• enotne interese delavskega razreda in solidarnost delavcev in vseh delovnih ljudi;

• svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe;

• združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi;

• sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti;

• združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva.

Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje suverene pravice v Socialistični republiki Sloveniji in - kadar to v skupnem interesu določa ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Socialistična republika Slovenija soodloča z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama v federaciji po načelih sporazumevanja, vzajemnosti in solidarnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije ter po načelih odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za svoj razvoj in za razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti kot celote.

Delovni ljudje in občani italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo svoje ustavne pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje. Ta ustava pa zagotavlja še posebne pravice in varstvo obeh narodnosti.

II

Socialistična družbena ureditev Socialistične republike Slovenije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb.

Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem, ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.

Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge:

• družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih;

• osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi;

• pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o svojih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, izvršuje oblast in upravlja druge družbene zadeve;

• pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu »vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za lastno in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb;

• ekonomska, socialna in osebna varnost človeka;

• solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar, ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih;

• svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti;

• demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih, ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic;

• enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo.

Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi.

Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju politične oblasti zanj in za vse delovne ljudi.

III

Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine, ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.

Produkcijska sredstva, ki so družbena lastnina, kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva, ki so družbena lastnina, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesu in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti.

Z družbeno lastnino produkcijskih in drugih delovnih sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.

Izhajajoč iz tega, da nima nihče lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi ne samovoljno določati pogojev za delitev.

Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za upravljanje družbenih sredstev.

O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi v skladu z načelom delitve po delu, odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka.

Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova družbene reprodukcije, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela.

Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela.

Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednim povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga.

Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela.

Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega, prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodelujejo tako, da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno, da odločajo o rezultatih svojega živega in minulega dela v celoti teh odnosov.

Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako, da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih. S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu.

Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Socialistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi izboljševanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer.

Za organizirano vključevanje kmetov v samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi družbenih sredstev in družbenega dela, pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti.

Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabili možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose, obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih, na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji.

Z družbenim planom Socialistične republike Slovenije se na podlagi teh načel, v skladu z razvojno politiko, dogovorjeno skupno z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in usklajeno z družbenim planom Jugoslavije določajo temeljni cilji in naloge skladnega družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije.

Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da bi se izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in delo delovnih ljudi in da bi se kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, zagotavlja Socialistična republika Slovenija skupno z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama potrebna sredstva in sprejema druge ukrepe za hitrejši razvoj proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah.

IV

V Socialistični republiki Sloveniji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi.

Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo:

• z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov;

• z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti;

• s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem;

• z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja;

• z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri opravljanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev;

• z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanjem ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij;

• z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; z odgovornostjo organov oblasti, in samoupravljanja; z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije;

• s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom dela nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih;

• z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti;

• z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah;

• s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi.

Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

Da bi si zagotovili pogoje za svoje življenje in delo ter družbeni razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti.

Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi, skupščinam odgovorni organi.

Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami.

Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih, varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeno ureditev.

Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene z ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri opravljanju funkcije oblasti.

Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti, s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato, da varujejo ustavno ureditev, samoupravne pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj.

Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.

Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe.

V

Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene z ustavo, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbene skupnosti. Socialistična družbena skupnost zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, določenih z ustavo. Vsakršna dejavnost, ki krati te svoboščine in pravice človeka in občana, je v nasprotju z interesi socialistične družbe.

Delovni ljudje in občani uresničujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosih, v katerih ustvarjajo materialne in druge možnosti za njihovo uresničevanje in izpolnjevanje, širjenje in poglabljanje.

VI

Vzgoja in izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek vzgoje in izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost.

Vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost postajajo del vsakodnevnega življenja ljudi, s čimer se presega stanje, v katerem so ta področja privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova potreba. Znanstvena resnica ter ustvarjanje in uživanje pridobitev kulture in doživljanje umetniških vrednot so bistveni sestavni del pravice človeka do dostojnega življenja.

Razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti in njeno trajno in intenzivno povezovanje z vsemi področji dela in družbenega življenja sta temeljna pogoja za širjenje in izmenjavo novih idej, spoznanj, delovnih metod in drugih ustvarjalnih dosežkov in s tem temeljna pogoja za osvobajanje dela in človeka v razvoju samoupravne socialistične družbe.

Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma.

V enotnem procesu dela in izobraževanja so vse vrste in stopnje vzgoje in izobraževanja odprte in dostopne vsakomur pod enakimi pogoji v vseh obdobjih njegovega življenja in dela. Socialistična družbena skupnost si prizadeva, da so vse stopnje in vrste vzgoje in izobraževanja dostopne vsem otrokom in mladini, ne glede na materialne in druge možnosti družine in okolja, v katerem živijo, in si prizadeva za organizirano predšolsko vzgojo in pripravo otrok na šolo.

V vzgojno-izobraževalnem procesu kot pripravi za delo aktivno sodelujejo z učitelji tisti, ki se šolajo oziroma izobražujejo, v skladu s svojo funkcijo v tem procesu in s stalnim izpopolnjevanjem svojih sposobnosti za sodelovanje. Sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu je podlaga samoupravnih pravic in dolžnosti v tem procesu in oblik samoupravnega odločanja.

Resnično vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih, o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov.

Delovni ljudje in občani si v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ustvarjajo in izboljšujejo pogoje ter opredeljujejo odgovornost za uresničevanje svobode obveščanja in pravice do obveščenosti. Zato v njej razvijajo in izpopolnjujejo stalno obveščanje in povezavo med delovnimi ljudmi ter samoupravnimi, državnimi in drugimi organi, uresničujejo pravico delovnih ljudi, da v sredstvih obveščanja objavljajo svoja mnenja, pobude in predloge širšega pomena, se zavzemajo za enakopravno in demokratično uporabo sredstev javnega obveščanja in drugih pogojev javnega delovanja in si zagotavljajo svoj vpliv na družbeni sistem informiranja.

Delovni ljudje kot posamezniki in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja, neposredno ali po svojih delegatih zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj javnega obveščanja in ustreznega družbenega sistema informiranja in za delovanje sredstev javnega obveščanja.

Delovni ljudje zagotavljajo v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih materialne in druge pogoje za razvoj telesne kulture in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v telesnokulturne dejavnosti.

Socialistična družbena skupnost ustvarja možnosti, da delovni ljudje v prostem času s svobodnimi dejavnostmi razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, bogatijo svojo osebnost, povečujejo svoje umske in telesne sposobnosti in utrjujejo svoje zdravje.

VII

Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosti delovnega človeka. Ti smotri se uresničujejo z nenehnim izboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev s tem, da se na temeljih vzajemnosti in solidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo in odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu.

V samoupravnih interesnih skupnostih si delovni ljudje na temeljih vzajemnosti in solidarnosti s svojim živim in minulim delom zagotavljajo pravice iz socialnega zavarovanja ter ustvarjajo možnosti za širjenje teh pravic in uresničevanje splošnega socialnega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji.

Z organiziranjem in razvijanjem zdravstvenega varstva si delovni ljudje in občani ustvarjajo pogoje za zdravo življenje in delo, s sodobnimi ukrepi preprečujejo obolenja in poškodbe ter si v primeru bolezni zagotavljajo povrnitev svojega zdravja. Socialistična družbena skupnost si prizadeva za čimbolj popolno in uspešno zdravstveno varstvo vseh delovnih ljudi in občanov na temeljih vzajemnosti in solidarnosti in za razvoj zdravstvenega varstva.

Delovni ljudje in občani organizirajo in razvijajo socialno skrbstvo kot dejavnost, s katero nudijo na temeljih vzajemnosti, solidarnosti in socialističnega humanizma pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost in usposabljanju za življenje in delo.

Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost.

Delovni ljudje in občani vzajemno in solidarno zagotavljajo možnosti za vsestranski razvoj otrok in vsega mladega rodu ter za oblikovanje in razvoj družine na podlagi načel socialistične etike in v ta namen organizirajo družbene dejavnosti.

Delovni ljudje in občani si s svojimi sredstvi ter z združevanjem svojega dela in sredstev z delom in sredstvi drugih v samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih ustvarjajo na temeljih vzajemnosti in solidarnosti možnosti, da si zagotove primerno stanovanje, v katerem je njim in članom njihove družine omogočeno zdravo, varno in kulturno življenje.

Varstvo objektov in območij, posebno pomembnih za narodnostni značaj Slovenije in za njeno zgodovino ter varstvo naravnih znamenitosti in redkosti je posebna skrb socialistične družbene skupnosti.

Za varstvo in izboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družbena skupnost možnosti za ohranitev in razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov.

VIII

Delovni ljudje in občani, slovenski narod in italijanska in madžarska narodnost so skupno z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste.

Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijajo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

Splošna ljudska obramba v Socialistični republiki Sloveniji je del enotnega sistema organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik, avtonomnih pokrajin, občin, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.

IX

V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov, ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi, neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, sodeluje Socialistična republika Slovenija skupaj z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije, oprte na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti.

Ko se Socialistična republika Slovenija kot sestavni del jugoslovanske socialistične skupnosti narodov zavzema za uresničevanje načel zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije in za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi državami in narodi, zastopa stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav, narodov in ljudi, ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku.

Socialistična republika Slovenija v skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami vzpostavlja, vzdržuje in razvija odnose z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami ter usklajuje stike in sodelovanje občin, samoupravnih organizacij in skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji z ustreznimi tujimi državnimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami drugih držav.

Vsi organi, organizacije in posamezniki v Socialistični republiki Sloveniji se morajo v mednarodnih ekonomskih, političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje.

X

Zveza komunistov, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.

Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti, in je zato odgovorna.

Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda, prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s Komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu.

V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije uresničujejo delovni ljudje in občani, Zveza komunistov kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen:

• obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;

• določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;

• spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu;

• ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju;

• zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbeni sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja;

• se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače škodujejo.

Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo.

Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri opravljanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljalcev.

Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda.

XI

Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki so določeni z ustavo, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje nasprotij v njej ter za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah".

V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo:

• širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;

• ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;

• širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo možnosti za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodnem človekovem ustvarjanju;

• prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;

• razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu.

XII

Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov, kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar.