Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice: Razlika med redakcijama

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
Dbc334 (pogovor | prispevki)
Vrstica 26: Vrstica 26:
Nejasnosti v besedilu lahko označimo s predlogo {{tl|nejasno}}.
Nejasnosti v besedilu lahko označimo s predlogo {{tl|nejasno}}.


Kot prvi parameter določimo besedilo, ki se prikaže (npr. ''jasnost''), kot drugi pa možne različice, ki se prikažejo v zaslonskem namigu (npr. ''jásnost'').
Kot prvi parameter določimo besedilo, ki se prikaže (npr. ''jasnost''), kot drugi pa možne različice, ki se prikažejo v zaslonskem namigu ob prehodu miške čez označeno besedilo (npr. ''jásnost'').


Rezultat kode <code><nowiki>{{nejasno|jasnost|jásnost}}</nowiki></code> je: {{nejasno|jasnost|jásnost}}.
Rezultat kode <code><nowiki>{{nejasno|jasnost|jásnost}}</nowiki></code> je: {{nejasno|jasnost|jásnost}}.

Redakcija: 20:49, 29. junij 2013

Smernice za oblikovanje prepisov besedil pri projektu Slovenska leposlovna klasika.

Bohoričica

Del v bohoričici ne posodabljamo po zgledu sodobne slovenščine, ampak jih prepišemo, kot so v izvirniku.

Znaki

  • Za mali s uporabimo znak ſ (pazi na podobnost z znakom za integral ʃ).
  • Za opuščaj uporabimo , ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
  • Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej ˛S, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje ogonek.)
  • Dolgi pomišljaj — zapišemo z alt+0151 ali &mdash;.

Naslovi del

Naslovi člankov naj bodo v sodobni slovenščini (tudi brez akcentov in končnih pik), vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav) pa v izvirni pisavi.

Tako v predlogo {{naslov}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. Kuharske bukve). V isti predlogi se pri parametrih naslednji in prejšnji prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{!}} namesto navpičnice |; glej npr. Na sebe):

| naslednji= Na sebe{{!}}Na ſebe.


Pri kazalu knjige se ravnamo enako (glej Pesme za pokušino):

* [[Na sebe|Na ſebe.]]


V naslovih člankov izpuščamo podnaslove; izjema so enaki naslovi, ki imajo v podnaslovu npr. datum ali mesto objave (glej Pesme za pokušino, dela v Lublanskih novicah).

Nejasni deli besedil

Nejasnosti v besedilu lahko označimo s predlogo {{nejasno}}.

Kot prvi parameter določimo besedilo, ki se prikaže (npr. jasnost), kot drugi pa možne različice, ki se prikažejo v zaslonskem namigu ob prehodu miške čez označeno besedilo (npr. jásnost).

Rezultat kode {{nejasno|jasnost|jásnost}} je: jasnost.

Posebni tisk

Gotica

Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{gotica}} tako: {{gotica|September}}, kar izpiše: September.

Pisano besedilo

Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{pisano}}: {{pisano|September}} se prikaže kot September.

Razprti tisk

Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{razprto}}: {{razprto|September}} se prikaže kot September.