Zeleni Jurij

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
PORCELANSKO MESTO ZELENI JURIJ
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
LOV
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


I

Odprite okna, odprite duri!

Mimo jaše Zeleni Jurij

po zelenem polju, na zelenem konju.

Dajmo mu to, česar še ne pozna:

Dajmo mu piti iz vrča solza

pa mu iztaknimo svetle oči —

sključen naj hodi, kot hodimo mi.


II

Potem so se ljudje zbrali v krogu.

Gledali so drug mimo drugega

in počasi kamenjali dečka.

Pod kamni je deček dorasel v moža.

Odjezdil je neznano kam

in ga leta ni bilo nazaj.

Ljudje so kmalu pozabili nanj.



III

Zaprite okna, zaprite duri!

Mimo jaše Sivi Jurij

po sivem tlaku, na konju kostnjaku.

Svetlo bodalo prinaša v rokah.

Ne udrži ga najtežji zapah.

Hodi po hišah, iztika oči.

Kar je dobil, to stoterno deli.