Zeleni Jurij
| ← PORCELANSKO MESTO | ZELENI JURIJ Volčje jagode Svetlana Makarovič |
LOV → |
| |||||||||
I
Odprite okna, odprite duri!
Mimo jaše Zeleni Jurij
po zelenem polju, na zelenem konju.
Dajmo mu to, česar še ne pozna:
Dajmo mu piti iz vrča solza
pa mu iztaknimo svetle oči —
sključen naj hodi, kot hodimo mi.
II
Potem so se ljudje zbrali v krogu.
Gledali so drug mimo drugega
in počasi kamenjali dečka.
Pod kamni je deček dorasel v moža.
Odjezdil je neznano kam
in ga leta ni bilo nazaj.
Ljudje so kmalu pozabili nanj.
III
Zaprite okna, zaprite duri!
Mimo jaše Sivi Jurij
po sivem tlaku, na konju kostnjaku.
Svetlo bodalo prinaša v rokah.
Ne udrži ga najtežji zapah.
Hodi po hišah, iztika oči.
Kar je dobil, to stoterno deli.