PORCELANSKO MESTO
| ← SOJENICE | PORCELANSKO MESTO Volčje jagode Svetlana Makarovič |
ZELENI JURIJ → |
| |||||||||
<poem> I
Nekdo prihaja. Nekdo gre.
Prišel je izza daljne gore
mlinar iz črne sanjske more.
Prišel je v porcelansko mesto.
ukradel je nemo belo nevesto,
pa se je s krikom sesula predenj.
Začuden gleda okrvavljeno dlan:
kako oster je razbit porcelan.
II
Ne, to nisem jaz. To je bila moja sestra.
Ko je umrla, sem gledala stran.
To je bila moja lepa mala sestra,
ne jaz. Jaz nisem porcelan.
Meni lahko pogledaš v oči,
ne poznam te, ne vem, kdo si.
Ubil si mi sestro. Zdaj pojdi. A prej
me poglej še enkrat. Dobro me poglej.
III
Mlinar odhaja. Mlinar gre.
Črni mlinar, ki ničesar ne ve.
Reka narašča, narašča prod,
mlinar bo zgrešil pravo pot,
črni mlinar s krvavimi dlanmi,
črni mlinar z ugaslimi očmi.
On odhaja. Jaz ostanem tu,
v tihem mestu porcelanskega strahu.