PORCELANSKO MESTO

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
SOJENICE PORCELANSKO MESTO
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
ZELENI JURIJ
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> I

Nekdo prihaja. Nekdo gre.

Prišel je izza daljne gore

mlinar iz črne sanjske more.

Prišel je v porcelansko mesto.

ukradel je nemo belo nevesto,

pa se je s krikom sesula predenj.

Začuden gleda okrvavljeno dlan:

kako oster je razbit porcelan.


II

Ne, to nisem jaz. To je bila moja sestra.

Ko je umrla, sem gledala stran.

To je bila moja lepa mala sestra,

ne jaz. Jaz nisem porcelan.

Meni lahko pogledaš v oči,

ne poznam te, ne vem, kdo si.

Ubil si mi sestro. Zdaj pojdi. A prej

me poglej še enkrat. Dobro me poglej.


III

Mlinar odhaja. Mlinar gre.

Črni mlinar, ki ničesar ne ve.

Reka narašča, narašča prod,

mlinar bo zgrešil pravo pot,

črni mlinar s krvavimi dlanmi,

črni mlinar z ugaslimi očmi.

On odhaja. Jaz ostanem tu,

v tihem mestu porcelanskega strahu.