Zakleto dekle je osvobodil
| ← Sin je šel očetu po vodo v Škrobotnjak | Zakleto dekle je osvobodil Matija Valjavec |
Hlapec je izplačal gospoda → |
| |||||||||||||
V nekem gradu so bila zakleta tri dekleta. Dve sta bili hudobni, ena pa dobra, trije fantje pa so jih hoteli osvoboditi.
Najprej gre najstarejši. Ko je šel po poti proti gradu, pride s svojim konjem do nekega mravljišča. Tam se je hotel odpočiti in je sedel na tla, mravlje pa so hotele od njega hrano in so ga grizle. Ves jezen je vse pobil in je šel dalje ter prišel do čebel.
Tudi čebele so hotele od njega hrano, pa je tudi te vse pobil, ker so ga pikale. Spet je šel dalje in je prišel do gradu. Tam je bila voda, ki je tekla okrog gradu in v njej so plavale race, ki so gagale proti njemu. Mislil je, da se mu posmehujejo, pa je vzel gorjačo in vse pobil. Nato je prišel do nekega gradu, v katerem je živela stara ženska. Vprašala ga je, kaj hoče. Reče ji, da hoče odrešiti grad.
Ženska mu pravi: »Dobro«, da mu bo dala kakšno delo. Reče ji, da bo storil vse, kar mu bo naročila. Potem mu da dva mernika žita: koruzo in pšenico, da mora v eni noči vse to prebrati eno od drugega. Tega ni mogel opraviti. Ko se je zdanilo, pride ženska k njemu ter ga vpraša, če je naredil. Odgovori ji, da ni mogel. Potem je ženska rekla, da mu bo dala drugo delo. Vrgla je zlate ključe v vodo, da bi jih prinesel ven. Tudi tega ni mogel narediti.
Tedaj mu ženska reče, naj gre v grad, da bo videl ona tri zakleta dekleta, ter mu pove, da sta dve hudobni, ena pa je dobra. Če bo izbral dobro, bo tudi njemu dobro, če pa bo izbral hudobno, bo tudi njemu hudo. Zdaj gre v hišo in vidi sedeti tri dekleta pod nekim črnim zastorom. Bila so tako pokrita, da so se jim videle samo noge, teles in obrazov pa ne.
Ženska mu veli, naj si eno izbere. Izbral si je hudobno. Začelo se je megliti, odprla so se desna vrata v jamo, koder so bili že drugi mrtvi. Vsi mrtveci so vzdignili glave, ga zgrabili s kremplji in vsega razrtrgali ter vrgli skozi vrata. Nazadnje se je tista jama zaprla in nastal je spet tako lep dan, kot je bil prej.
Ker ga tako dolgo ni bilo nazaj, je šel še srednji brat, pa tudi njemu se je zgodilo enako.
Nato gre najmlajši ter vzame s seboj popotnico. Ko je prišel do mravljišča in so ga mravlje začele grizti, jim je nadrobil kruh, da so jedle. Potem so mu rekle, da mu bodo že pomagale pri njegovih delih. Zdaj gre naprej in pride do čebel, ki so ga začele pikati. Njim je nabral cvetje in ga prinesel pred njihov koš. Tedaj so obljubile, da mu bodo v pomoč. Gre dalje in pride do gradu ter vidi tisto vodo, ki je tekla okrog gradu, in opazi notri race. Te so se drle nanj, on pa jim je nadrobil kruh, in rekle so mu, da mu bodo pomagale. Potem pride pred grad, in babica je odprla ter ga vprašala, kaj hoče. Dala mu je dva mernika žita, koruzo in pšenico, da bi prebral eno od drugega, in to ponoči.
Ko je premišljeval, kako bi to opravil, so prišle mravlje in so mu pomagale, tako da je bilo do dneva vse gotovo. Drug dan je vrgla ženska zlate ključe v vodo, da bi jih potegnil ven. Ko je premišljeval, kako bi to napravil, so prišle race ter so prinesle ključe ven.
Potem mu je pokazala dekleta, da bi si eno izbral. Ko je prišel v tisto sobo, je premišljeval, katero naj izbere, pa prileti čebela in mu pokaže, katero naj si izbere, in to srednjo. In ko je izbral srednjo, sta oni dve hudobni zgrabili druga drugo ter se umorili, in tako je bil grad odrešen.
Najmlajši pa se je oženil z dobrim dekletom, in dobro sta živela ter imela lepo ženitovanje. Tudi jaz sem bil tam zraven, in dobro sem se gostil.