Zakaj sovražijo svinje pse?

← Zakaj moramo dajati psu kruha in mački mleka?

Zakaj sovražijo svinje pse?
(Zakaj? Zato!)
Anton Brezovnik

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Valjale so in rile po mastno gnojici lepo rejene svinje. »Doba našega življenja je prekratka,« — oglasi se zdajci najtolstejša izmed njih, — »res, da nam človek streže po svoji moči, a zakaj in koliko časa? —Dokler nas ne odebeli in ne izroči ostremu nožu neusmiljenega klavca. To se mora predrugačiti, ali kako?« —

Zbero se vonje v posvetovanje. Ugibljejo in ugibljejo, kako bi se dalo pomagati, a vse ugibanje je zaman. Naposled se zopet oglasi omenjena svinje, ki ni bila samo najtolstejša, nego tudi najzvijačnejša med vsemi in reče: »Treba je sestaviti tožbo, hudo tožbo zoper človeka in njegovo brezobzirnost. To tožbo ponese naurnejša izmed nas do jezičnega dohtarja, kateri stanuje v mestu več dnij hoda od tu in je menda zelo učen. On zagovarjaj naše pravo, a za plačilo dobi najlepših klobas, jeternih in mesenih!« — Tako tudi store! Tožba je bila jako obširna in temeljita.

Najurnejša svinja se odpravi na pot. Bil je vroč poleten dan, in svinja, nevajena težavnega pota, po večerni hoji veselo pozdravi hladno mlako ob cesti. Zarije se do vratu v blato, da si odpočije in se ohladi. Mimo pride pes. Skoro se pomenita, odkod in kam, in drage volje se ji ponudi pes, da prevzame nje posel, češ, pot ga itak vêde proti mestu, kjer prebiva učeni »dohtar«.

Vender tudi njega utrudi dolgi pot; leže pod košato drevo, da si odpočije. Sreča ga maček in ga pozdravi. Skoro se dogovorita tudi ta dva o svojem poslu, katerega prevzame zdaj maček, ker je namenjen naravnost v ono mesto. Pot do mesta je bila še sedaj tako dolga, da je moral maček prenočiti v nekem skednju. Leže k počitku, a prej še spravi tisto svinjsko tožbo v varen kraj. Toda kaj se zgodi? Izteknile so jo radovedne in požrešne miši, povohavale od vseh stranij in jo naposled oglodale in raztrgale, da je bilo veselje. Vse naporno in mučno delo nezadovoljnih svinj je bilo hitro uničeno.

Ker je morala omenjena tolsta in zvijačna svinja prav tedaj pod klavčev nož in ker ostale svinje niso bile tako učene, da bi sestavile drugo tožbo, ostala je doba svinjskega življenja še vedno tako kratka kakor prej. Iz sovraštva pa so napovedale svinje psom vojsko za vse veke.