Zakaj ima sv. Krištof to ime?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Zakaj ima sv. Miklavž na podobi tri zlate krogle in zakaj mu zvečer pred njegovim godom »nastavljamo«? Zakaj ima sv. Krištof to ime?
(Zakaj? Zato!)
Anton Brezovnik
Zakaj ima sv. Lukež na podobi vola pri sebi?
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Krištof je bil pagan. Visok je bil dvanajst komolcev, močne in čvrste rasti. Predno je bil krščen, imenoval se je Ofer. Ko dorase, misli sam v sebi: »Po svetu pojdem in so poiščem najmočnejšega gospodarja. Njemu bodem služil!«

Gre po svetu in zve za močnega kralja, kateri zapoveduje veliki deželi in mnogim ljudem. A nekega dne pride h kralju pevec in zapoje prav veselje pesmi. Končno zapoje tudi smešno pesem o vragu. Ob tej pesmi se kralj prekriža, ker je bil kristjan. A Ofer ni vedel še ničesar o znamenji sv. križa in njegovi moči; zato se je zelo začudil in je vprašal kralj: »Gospod, kaj pa pomeni to znamenje?«

Ali kralj mu neče povedati ničesar o znamenji sv. križa, ker je bil Ofer pagan. Zato reče Ofer: »Gospodar, ako mi ne poveš, nečem te dlje služiti.« — »Povem ti resnico,« reče kralj. »Glej, če izpregovori kdo kaj o vrag, blagoslovim se s tem znamenjem, da ne dobi vrag moči do mene!« Ofer reče: »Ali se ga bojiš? Ali je moč njegova tolika, da bi ti škodoval? Dolgo sem te služil, ker sem mislil, da ga ni močnejšega od tebe. No, ker vidim, da se bojiš vraga, iskat ga bodem, dokler ga ne najdem, in služil bodem njega, ker je močnejši od tebe!«

Ofer gre po svetu iskat vraga. Ali nihče mu ga ne more pokazati, dasi povsod povprašuje po njem.

Nekega dne zaide v veliko puščavo. Tukaj prihruje velika tolpa vojakov proti njemu. Na čelu ji jezdi črn, strašen jezdec. Ta ustavi Ofra in mu reče: »Koga iščeš?« Ofer odgovori: »Iščem vraga; rad bi ga služil!« — »Jaz sem vrag,« odgovori jezdec; »ako iščeš mene, evo me.« Ofer gre z vragom in ga služi.

Nekega dne pride tolpa do razpotja, kjer stoji križ. Vrag se ogne s pota in reče Ofru, da neče jezditi naravnost po poti.

Ofer se začudi in reče: »Gospodar, povej mi, zakaj se izogiblješ pota?« Vrag bi rad zamolčal vzrok, ali Ofer mu zapreti, da ga ne bode dlje služil.

Zatorej reče vrag: »Glej, tam je stalo znamenje sv. križa, na katerega so Židje pribili Kristusa; tega se bojim in bežati moram pred njim!« Ofer odgovori: »Ako se bojiš Kristusovega znamenja, mora biti Kristus močnejši od tebe. Njega si poiščem!«

Ofer gre sedaj sam po svetu dalje, povprašuje po Kristusu in pride k pobožnemu puščavniku. Ta mu pove, kako močen kralj je Gospod in kako lepo plačuje svoj služabnike. Zatorej obeta Ofer pučavniku, da bode služil Kristusa zvesto in pridno. Takšen odgovor je puščavniku po godu, zatorej reče: »Gospod sovraži grešno življenje; samo onim izkazuje svojo milost, kateri žive krepostno. Glej, Ofer, tu mimo teče velika reka; niti mosta niti brvi ni preko nje. Ako hočeš prenašati ljudi preko te vode v božjem imeni, bode tvoje dejanje bogu po volji; saj ti ni dal zastonj moči in velikosti!«

»Dobro, storim po tvoji besedi,« ogovori Ofer. Ob vodi si napravi kočo. Mnogo ljudij je prihajalo do reke: nosil jih je preko vode ponoči in podnevi. Neko noč je bil zelo truden od dela. Leže torej in sladko zaspi. Ali ne spi še dolgo, kar zasliši otroški glas: »Ofer, ponesi me preko vode!« Ofer vstane, gre gledat, ali ne najde nikogar. Leže torej zopet in zaspi. Ali drugič ga pokliče glas. Tudi sedaj ne dobi nikogar in zaspi. Tretjič začuje glas in sedaj najde dečka, kateri ga poprosi naj ga ponese preko vode. Ofer reče: »Počakaj, da še kdo pride! Tebe samega ni vredno nositi!« Deček pa ga prosi, naj ponese njega samega, ker bode itak dosti težko. Ofer se da preprositi, vzdigne dečka na rame, prime za palico in gre v vodo. Ali voda narasta, in deček je težak, kakor bi bil svinčen; Ofer misli da utone. Zatorej reče: »Deček, težak si, kakor bi nosil ves svet!«

»Res,« odgovori deček, »nosiš še več nego ves svet; njega nosiš, kateri ga je ustvaril!«

In glej otrokova teža potisne Ofra pod vodo, in deček izpregovori: »Krstim te v imeni Očeta, Sina in svetega Duha. Prej si se imenoval Ofer, odslej ti bodi ime Kristofér[1]. Svojo palico zasadi v zemljo; spoznal bodeš mojo moč, zakaj jutri se palica razcvete in obrodi sad!«

To rekši, deček izgine. Bil je Kristus sam. A Krištof je veselo zahvalil boga za milost, katero mu je izkazal, in vsadi palico v suho zemljo. Čez noč vzrase drevo iz nje, razcvete se in obrodi sad.

Ko Krištof to ugleda, razveseli se, vzame križ Gospodov na rame in ga služi vse svoje življenje.

  1. Kristóferos = Nositelj Kristusa.