Zakaj ima sv. Lukež na podobi vola pri sebi?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Zakaj ima sv. Krištof to ime? Zakaj ima sv. Lukež na podobi vola pri sebi?
(Zakaj? Zato!)
Anton Brezovnik
Zakaj se na dan sv. Martina jedo gosi?
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Predno se je sv. Lukež izpreobrnil, bil je krčmar. Bil je jako pohlepen in lakomen. Mnogoterega svojih gostov je prevaril, okradel ali celo umoril, da si je prisvojil njegov denar.

V zloglasno njegovo krčmo pride nekega večera tudi Kristus s svojimi apostoli. Dado si postreči z jedjo in pijačo. Po večerji naroči Vzveličar dve sobi za prenočišče, in sicer sebi jedno in apostolom jedno. Vse to plača Kristus in pokaže kakor slučajno svojo listnico, napolnjeno z denarji.

Ko Lukež to ugleda, takoj se mu vzbudi pregrešna želja, da bi ponoči umoril tega bogatega tujca in mu vzel denar.

Ko poravnajo račun, odidejo spat. Utrujeni od daljne hoje, tudi skoro zaspe. Samo Kristus, ki je vedel za hudobni krčmarjev naklep, nego le mirno leži v postelji.

Proti polnoči se priplazi Lukež tiho po prstih v Gospodovo spalnico, da bi ga umoril. Ko pa vzdigne sekiro, da bi zamahnil po Vzveličarjevi glavi, izpremeni ga Kristus v vola.

Drugo jutro odžene Kristus vola s seboj. Pri neki pristavi (marofu) ga odda hlapcem in jim reče, naj ga obdrže, dokler se ne vrne. Naroči jim tudi, naj ga ne krmijo in ne napajajo, pač pa naj ga pridno uprezajo v težko delo; zakaj čim težje delo, tem pridneje bode delal.

To je bilo lenobnim hlapcem zelo po volji. Vzamejo vola ter opravljajo ž njim dan na dan najtežja dela. Za vse trpljenje pa ne dobiva ubogi volj ne krme ne vode, pač pa mnogo biča.

Tako se je godilo leto in dan.

Ko leto spet mine, prid Kristus zopet k oni pristavi in vpraša hlapce, ali so storili, kar je naročil. Hlapci odgovore, da so ravnali natančno po njega besedah; naposled ga naprosijo, naj jim proda vola, zakaj tako pridnega vola še niso imeli; dado bi mu radi zanj, kolikor bi zahteval.

Kristus ne odgovori ničesar, nego reče naj privedejo vola iz hleva. Hlapci gredo ponj in ga priženo pred Gospoda. Toliko pa da vol Kristusa ugleda, poklekne predenj, povesi glavo in pretaka bridke solze. Vzveličar se ga usmili in mu reče: »Vstani, Lukež, in hodi za menoj! Tvoji grehi so ti oproščeni!« V tem hipu se izpremeni vol zopet v človeka.

Lukež se je odrekel vsemu posvetnemu veselju in je bil najvernejši učenec in apostol Gospodov.

Te prigodbe nas spominja vol, katerega vidimo upodobljenega ob Lukeži.