Vile so starcu iztaknile oči

Vile so starcu iztaknile oči
Matija Valjavec

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Nekoč so bile tri vile, ki so nekemu starcu iztaknile oči. Ta starec pa je imel pastirja, ki je pasel ovce ter kozla. Kozel je imel zelo rad tega starca. Vsakokrat, ko je prišel s paše, je takoj šel k njemu in mu meketal.

Pastir je rekel svojemu starcu, da mu bo prinesel oči, in ga vprašal, kaj mu bo dal za to. Starec mu je rekel, da mu da karkoli si želi. Fant mu reče, naj mu da njegovega zlatega konja, ki ga ima v hlevu. Starec reče, da mu naj samo prinese oči, pa mu ga bo dal.

Ko je drugi dan gnal ovce in ovna na pašo, so nenadoma predenj prišle tri vile ter mu rekle, naj jim igra na žveglo, da bodo plesale. Če pa jim ne bo hotel zaigrati, mu bodo oči vzele. Nato je fant rekel, naj malo počakajo, da si bo napravil šestnajst količkov. In so počakale. Ko jih je napravil, je začel igrati, ena od vil pa plesati.

Dolgo je igral, da je vila opešala in, ko ni mogla več plesati, padla. On pa brž vzame štiri količke ter jo pribije na zemljo.

Druga je pastirja vprašala, zakaj to; pa ji reče, da bi jo utegnila zgrabiti mrzlica, zato je to storil.

Tudi druga vila je dolgo plesala, da je skoraj že pastir opešal, naenkrat pa je tudi ta padla in pastir jo je pribil na zemljo.

Tretja vpraša, zakaj to. Pa tudi njej reče: »Drugače bi jo mrzlica zgrabila.«

Tretja pleše dolgo, nato opeša in pade in tudi njo pribije k zemlji.

Nato vpraša prvo vilo:

»Kje so oči mojega gospodarja?«

Rekla je, da ne ve. Fant pa je velel kozlu:

»Trkni jo, trkni!«

Kozel je vilo trknil, pa je rekla, da ne ve, naj drugo vpraša. Tudi druga je rekla, da ne ve, če pa ji ne verjame, naj jo nese v prvi jarek, da mu bo pokazala čuda veliko oči, pa naj si vzame tiste, ki so njegove.

In je fant rekel kozlu, naj poišče, če so starčeve oči notri. Kozel dolgo išče, nato pa pove, da jih ni. Nato gresta nazaj vprašat tretjo vilo. Tudi tretja reče, da ne ve, pastir pa je kozlu velel:

»Trkni jo, trkni!«

Rekla je, naj jo nese v tretji jarek. In fant je nesel vilo na plečih v tretji jarek. Ta vila je dala šest košar oči, in rekla, naj poišče gospodarjeve oči.

Fant je naročil kozlu, naj išče oči. Kozel jih išče v prvi košari, pa v drugi, tretji, v četrti, v peti košari; pa jih ni bilo. Gre iskat v šesto, ter jih najde čisto spodaj.

Nato je vprašal vile, kako bi dal oči nazaj. Vila mu je rekla, da mu da tri zelišča.

S prvim mora potegniti po očeh, ko bo prišel domov. Z drugim mora potegniti po očesu, ko bosta očesi že notri, s tretjim pa ju umiti.

Pastir in kozel gresta domov. Zvečer, ko sta prišla v ulico, je kozel hitro stekel domov. Ko je prišel do vrat, je tako udaril po vratih, da se je ena od desk utrgala. Gospodar zasliši, da nekaj tolče po vratih in reče ženi:

»Pojdi ven, nekaj tolče po vratih.«

Žena je šla ven in zagledala, da buta kozel, in mu gre odpret.

Kozel gre hitro k starcu in meketa: »Mee mee, mee mee!«

Za kozlom pa pride pastir.

Starec vpraša:

»Kaj je kozlu, da je tako vesel?«

»Zato je tako vesel,« pravi fant, »ker smo našli vaše oči.«

Nato je pastir vdel oči starcu noter pod veke in potegnil s prvim zeliščem. Že tedaj je starec malo videl, potem je potegnil z drugo zeljo in s tretjo, tedaj je čisto spregledal, in dal je fantu zlatega konja.