Vanek, zaspi!
← Na potepu | Vanek, zaspi! Kam pa teče voda Neža Maurer |
Podstrešje → |
|
Vanek je legel v posteljo,
da bi zaspal,
pa mu na vse strani misli uhajajo
in mu nagajajo.
Le kako naj bi Vanek zaspal?
Pa se Vanek dobri noči zasmili,
tisti noči, ki veliko, črno ogrinjalo ima
in zna polno šepetajočih besed,
ki kličejo sanje.
Urno poišče noč nagajivo Vanjkovo misel,
ki se z mačko okrog hiše lovi,
rahlo jo prime za drobceno roko
in k Vanjku pripelje –
aja, zaspi!
Potem gre k studencu:
tam se druga Vanjkova misel
s papirnato ladjo prevaža
sem in tja, škropi in prepeva –
hojaja, hojaja!
Rahlo jo prime noč za drobceno roko
in k Vanjku odpelje –
aja, zaspi!
Potem se noč čez polje napoti
in najde tam tretjo Vanjkovo misel,
ki z murnom objeta
prepeva v lepo poletno noč –
čriiii – čriiii, čriiii – čriiii,
da odmeva od bližnjega lista
in od gore, na kateri veseli mesec sedi –
čriiii – čriiii, čriiii – čriiii.
Rahlo prime noč Vanjkovo misel za roko:
Pojdi, Vanek ne more zaspati,
Vanek zaradi tebe bedi!
Pa jo odpelje k Vanjku pod mehko odejo
in se nasmehne:
Vanek že spi.