Na potepu
| ← Strah | Na potepu Kam pa teče voda Neža Maurer |
Vanek, zaspi! → |
| |||||||
Dan je lep,
rumen in rdeč –
v šoli pa so črne skrbi.
Skril sem se v travo –
skrbi so me našle.
Na bukev sem splezal,
v košati krošnji imel bom pokoj.
A kaj bo doma?
Le kaj bo nocoj,
še spal ne bom več,
če po stropu bo spet
plesal ves svet:
z morji, gorami,
živalmi, ljudmi,
računi in sivimi slovnicami.
Kaj naj storim?
Naj se vržem na tla,
da sitna skrb
v črepinje bo šla?
Joj, bukev se maje,
vrh je visok,
drhtijo že prsti ubogih rok,
bolijo me členki utrujenih nog!
Če srečno prišel bom
do trdnih tal,
vse kar je treba,
jutri bom znal!