VII. Boſhtjan goljſan.
| ← VI. ¸Star vojſhak. | VII. Boſhtjan goljſan. (Reſnize v’ pravlizah. Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene Anton Martin Slomšek |
VIII. Bukve bres zherk. → |
| |||||||
1.
Poſluſhajte, mladenzi vi,
Kako ſe takimu godí,
Ki ſholo sanizhuje;
Kako v’maldoſti prevsetnják,
Na ſtare leta zel ſromák
Samudo obshaljuje,
Po ſrezhi pa sdihuje.
2.
Je bil v’tim kraji en Boſhtján
Sa ſholſke navke veſ saſpán,
Ni hotel v’ſholo jití.
Pa tud bogati ſtárejſhi
¸So mu potuho dajali:
»Zhe hozheſh priden biti,
Bres ſhole snaſh shivéti.«
3.
Bres vſiga navka ’sraſtil je,
In sgubil ſvoje ſtariſhe,
Bogaſtvo mu oſtalo;
Alj kaj! de je prevbog’ Boſhtján
V’ potrébnih rajtingah nesnàn;
Vſe, kar je kolj kaj snalo,
Boſhtjána je goljfalo.
4.
Boſhtján ni vedel kol’ko ’má,
Ne kol’ko vſako léto da;
Povſod’ ſo ga sjiſkali.
Plazhnikov ni sapiſat’ snal,
Delshnikov ſe je térjat’ bal;
Nameſto deb’ plazhvali,
¸So ga ſhe le goljfali.
5.
In’ s’ kratkoma, de vſe povém:
Kako je priſhlo, ſam ne vém;
Na boben [1]ſo ga djali.
Kér piſem ſrotej posnal ni,
¸So jih goljufi smanjali,
¸She pézh ſo mu prodali,
Po ſveti ga sagnali.
6.
Boſhtjan ſhe ſuknjo ſvojo ma,
Sa to ſe v’ pravdo ſhe podá,
Mozhno ga doktar hvali.
In kader ſuknjo tud sgubi,
Is hlash pa ſrajza shé veſí,
¸So pravdo dokonzhali,
In mu podkrishat[2]dali.
7.
Veſ zapaſt, boſ, ſe dalj podà,
Sa potepuha ’majo ga;
Povſod ſo ſe ga bali.
Na oſhteriji je oſtál,
Oſhtér mu je tud jéſti dal,
Alj kar od mise k’ſhtali
¸So ga gnoj kidat gnali.
8.
Boſhtjan je moral bit’ veſel,
De je oſhtér ga v’ſlushbo vset,
Prav pridno k’ delu ſeshe;
Pométa hlev, in kida gnoj,
De bi ſi ſlushil kruhek ſvoj,
Prav ſkerbno konjam ſtréshe,
Perpreshe, in odpréshe.
9.
En vezher po vezhérji je
Na njega s’piſmam priſhel ſhé
En snanz tajiſte hiſhe.
Boſhtjanu ſe prav mozhno sdi,
In ſerze njemu govori,
De njega ſrezha jiſhe;
Alj brat ne sna, kdo piſhe.
10.
Ker révesh brati ſam nesná,
¸Se h goſpodarju berſh podà,
In piſmo mu pokashe;
Alj bil je ta njegov oſhtér[3]
Velik lasnivez in goljfér:
Na piſmo s’ perſtama kaashe,
S jesikam mmu pa lashe:
11.
»Poglej, Boſhtjanek! piſmo to
Kok dalezh je po morji ſhlo;
’S samorja mora biti:
Tam en’ga ſtriza imel ſi,
¸Sto kron ſo sapuſtili ti;
Zhe hozheſh po nje jiti,
Pa tud ob glavo priti.«
12.
»V Samorſkim tam ¸Slovenzov ni,
Kriſtjan nobeden tam ne sh’vi:
Tok ſo moj ozhe rekli.
¸Se med Samorze [4]boſh podal?
Alj ſe ne boſh peſjanov [5]bal?
Ti bodo kosho ſlekli,
Te kuhali in pekli.«
13.
»Boſhtján! réſ krone lepe ſo,
Pa vender, vender teſhka bo
Tajiſte kdaj iméti.
Alj vender, kér te rad imám,
V nevarnoſhno ſe sa te podám:
¸Sto kron ti hozhem ſhtéti,
In une jes prevséti.«
14.
»Glej, ſrezha jiſhe te, Boſhtján!
Tam lehko bíl sa vſe goljfán;
Tu ſo gotovi dnari.
Bog vé, zhe jih kedaj dobim,
Je lehko, de ſhe vſe sgubim,
Goljfati me Bog vari.
Zhe hozheſh, tok pa vdari![6]
15.
Boſhtján je vdaril prav veſél,
Perpelal prizhe, krone vsel.
Povſod ſe s’jimi hvali.
Pa v’ kratkim ſe je svédelo,
De je le piſmo ’s Terſta [7]blo.
Tam dnarji ſo leshali,
Miljon slata veljali.
16.
Boſhtján je le ſromák oſtal,
Zhe mu je Bog ravn’ ſrezho dal;
Ljudjé ſo ga sgoljfali.
Nameſto slatov en miljon
Je le dobil ſto belih kron.
Povſod ſe mu ſmejali,
In oſel! ſo mu djali.
17.
¸Ste ſliſhali, mladenzhi vi!
Kaj léne vſe Boſhtján vuzhi:
»Samuda, vaſha ſhkoda!«
Kdor ſe v’mladoſti prav svuzhí,
Sa miso lehko s’vſim ſedi;
Sanemarna perſmoda
Koſti sa vratmi gloda.
¸Slomſhek.
- ↑ Lizitazion.
- ↑ Kdor ne sna piſati ſvoje jime, more ſaj kishez k’imenu poſtaviti, podkrishati.
- ↑ Po Koroſhko: oſhtár, goljfár.
- ↑ Samorzi ſo od velike ſonzhne vrozhine zherni ljudje, ki unkraj morja v’deshelah prebivajo, v’katerih ſonze poſebno pezhe.
- ↑ Peſjani ſe imenjujejo divjaki, od kerih ſe perpoveduje, de zhloveſhko meſo jedò.
- ↑ Roko daj, k’snamenju, de hozheſh beſedo dershati.
- ↑ Terſt je imenitni, permorſko meſto, dva dni od Ljubljane, na kraju Beneſhkiga morja, v’katero is vſih krajov ſveta barke perpelajo, ino kupzi vſih snanih narodov pridejo.