Ungnadovi gostje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kongfutse Ungnadovi gostje
(Erotika)
Ivan Cankar
Romantika
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Tam v Urahu, mestu nemškem,
pri vinu sedíjo možjé;
jasné se jim temni obrazi,
in govori krasni zvené.


A kaj ti je, Primož Trubar,
da v družbi veseli molčiš?
Oblak ti je splaval na čelo,
ko v čašo zamišljen strmiš.


Zakaj prihodnosti lepše,
zakaj ne slaviš je nocoj?
Zakaj od Lutrove vere
ne vžíga se pógled tvoj?


»Oj misel na zemljo domačo
to trudno srcé mi teží:
Pretesna, pretesna je meni,
tam meni prostora ni.


Osrečiti brate svoje
htel z uki sem božjimi jaz,
sovražnikov bal se nisem,
ponosno jim gledal v obraz.


Bal njega se nisem, ti veš, bog,
kdor z uki slepil je naš rod,
kdor z zlobno, pregrešno besedo
zapiral mi v srca je pot.


Vojvódsko je žezlo me vzmoglo,
ni vzmoglo me žezlo duhá — —
Nadvojvoda Karol je vzdignil
svoj préstol nad préstol bogá.


Oj Karol, očém si ti mojim
zaprl domačo zemljó …
Da v roki jo puščam tvoji,
kakó mi je v srcu težkó …«


Govoril je Primož Trubar,
zamišljeni vsi obmolčé …
Pa vstane tedàj baron Ungnad,
navdušeno Trubarju dé:


»Oj Trubar, — nadvojvoda Karol
zemljó ti je svojo zaprl;
glas tvoj je umrl za njega,
za narod tvoj ni umrl.


Saj senca vojvodskega žezla
nikoli duhá ne stemní,
ko dvigne na prostih se krilih,
noben ga vladar ne vzdrží.


Tvoj rod se je dvignil, oj Trubar,
in ti si rešítelj njegov,
ko z drago domačo besedo
duhá si otel mu okóv.


Povejte, prijatelji modri,
kdo národu pravi je kralj:
kdor vlada telesu — ali
kdor duhu življenje je dal?


Vladarjeva slava je senca,
ki spremlja vse dní ga zvesto,
zvestó ga spremlja do groba —
in ž njim strohní pod zemljó.


A z narodom tvoja slava
na veke, na veke živí;
oj Trubar, ti národ si ustvaril,
življenje podaril mu tí.«


Takó je govoril Ungnad …
Navdušenost sije v očéh,
veselo pojó kozarci
o lepših bodočih dnéh.