Pojdi na vsebino

Romantika

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ungnadovi gostje Romantika
(Erotika)
Ivan Cankar
Sultanove sandale
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Na zemlji noč temnà leží;
tam v cerkvi mlad meníh klečí:
»Oj večni bog, gospod svetá,
ti gledaš mi na dnò srcá,
na dnò srcá, kjer noč in dan
te vnovič križa greh strašan:
le ona polni mi glavó,
povsod le gledam njó, le njó;
kot večne luči sveti žar
gorí očí prelepih par,
kot zárije večerne kras
žarí nebeški njen obràz …
Kakó kipí mi vroča krí,
kakó si je srcé želí,
kedàr jo vidijo očí …
O bog dobrotni, ti me čuj,
ljubezni grešne me varuj!«


Na zemlji noč temnà leží,
tam v cerkvi deklica klečí!
»Ti veš, Madona, kaj trpím,
ti sáma veš, kakó greším …
Ne tečejo mi več solzé,
nobeden vzdih več ne pové,
kakó umíra mi srcé …
Le k njemu sili moj korak,
le njega vidi pógled vsak;
njegovo lice je bledó,
ah, belo kot mrtvaški prt;
temnó njegovo je okó,
iz njega gleda črna smrt;
in kadar stopi pred oltar,
obkroža ga svetniški žar …
Kakó ga ljubim presrčnó,
kakó jaz zanj živim samó …
O ti, Madona, ti me čuj,
ljubezni grešne me varuj!«
V sanjàh polnočnih spava svet,
s kopréno lunino odét;
in sredi cerkve, bled in tih
leži tam v krsti mlad menìh …
»O bog, ti duši pókoj daj,
ti vzprejmi jo v nebeški raj …«
Ko zvon mrtvaški zazvoní,
deklè na postelji leží, —
obràz je bled, mrtvé očí …
teló ji s cvetjem potresó,
glavó ji z vencem ovijó.