Romantika
Videz
← Ungnadovi gostje | Romantika (Erotika) Ivan Cankar |
Sultanove sandale → |
|
- Na zemlji noč temnà leží;
- tam v cerkvi mlad meníh klečí:
- »Oj večni bog, gospod svetá,
- ti gledaš mi na dnò srcá,
- na dnò srcá, kjer noč in dan
- te vnovič križa greh strašan:
- le ona polni mi glavó,
- povsod le gledam njó, le njó;
- kot večne luči sveti žar
- gorí očí prelepih par,
- kot zárije večerne kras
- žarí nebeški njen obràz …
- Kakó kipí mi vroča krí,
- kakó si je srcé želí,
- kedàr jo vidijo očí …
- O bog dobrotni, ti me čuj,
- ljubezni grešne me varuj!«
- Na zemlji noč temnà leží,
- tam v cerkvi deklica klečí!
- »Ti veš, Madona, kaj trpím,
- ti sáma veš, kakó greším …
- Ne tečejo mi več solzé,
- nobeden vzdih več ne pové,
- kakó umíra mi srcé …
- Le k njemu sili moj korak,
- le njega vidi pógled vsak;
- njegovo lice je bledó,
- ah, belo kot mrtvaški prt;
- temnó njegovo je okó,
- iz njega gleda črna smrt;
- in kadar stopi pred oltar,
- obkroža ga svetniški žar …
- Kakó ga ljubim presrčnó,
- kakó jaz zanj živim samó …
- O ti, Madona, ti me čuj,
- ljubezni grešne me varuj!«
- V sanjàh polnočnih spava svet,
- s kopréno lunino odét;
- in sredi cerkve, bled in tih
- leži tam v krsti mlad menìh …
- »O bog, ti duši pókoj daj,
- ti vzprejmi jo v nebeški raj …«
- Ko zvon mrtvaški zazvoní,
- deklè na postelji leží, —
- obràz je bled, mrtvé očí …
- teló ji s cvetjem potresó,
- glavó ji z vencem ovijó.