Pojdi na vsebino

Sultanove sandale

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Romantika Sultanove sandale
(Erotika)
Ivan Cankar
Dve noči
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Vsi vezirji in vse paše,
vse klečalo je pred njim:
»Slava ti, nebeško sonce,
slava, sultan Ibrahim!


Nihče, kar jih je sedelo
na prestolu kdaj popred,
do kolena ti ne seže
niti prorok Mahomed.


Ah, kedar te vzame Alah
k sebi v sveti sedmi raj,
kaj bo z nami, kaj bo z nami,
s hlapci tvojimi tedaj!«


To so tarnali, jokáli,
in še bolj in zmerom bolj;
on pa sname z nog sandale,
položí jih na prestòl.


»Ne prestanite, otroci,
le togujte še naprej:
tukaj dam vam te sandale,
da slavíte jih odslej.«


In vse paše, vsi vezirji,
vse hitelo je navskriž:
»Oj sandale, naša radost,
ve naš bog, naš paradiž —«


To poskoči takrat sultan,
to jim zakričí v obraz:
»Uh, vi tepci, vi sleparji,
kaj ste rekli, da sem jaz? …


Ibrahim je na prestolu —
on je sonce, on je kralj;
na prestolu so sandale,
in vaš kralj je par sandal.


Pridi, Omar, pa jih ženi
po vsem mestu naokrog
in oznanjaj: ‚To so hlapci
in sandale so jim bog!’«