Dve noči
Videz
← Sultanove sandale | Dve noči (Erotika) Ivan Cankar |
Intermezzo v nebesih → |
|
- Tam v deželi čudolepi,
- kjer nebeško sonce vzhaja,
- vladal je nešteta ljudstva
- v davnih časih moder kralj.
- Svetla noč zemljó objame;
- in objame kralja žalost,
- in zahrepení mu duša
- med duhove tja v višave.
- Jasno je nebó visoko
- in nad jasnim nebom vlada
- na prestolu čudokrasnem
- zemlje in nebá vladár.
- Klanjajo se mu duhovi,
- vsi v prelepih zlatih haljah;
- vsi duhovi duša ena,
- duša ena, lepa, jasna,
- lepa kot nebó večerno,
- jasna kot pomladni dan
- in kot beli cvet nedolžna …
- Žalosten ozrè se kralj
- tjà na črno, tiho zemljo;
- črna kot zavržen angel
- plava trudna pod višavo,
- in na zemlji bleda žalost,
- strast in greh in hladna smrt.
- Zadrhtéla je od sráma,
- ah od studa zadrhtéla
- mu je duša idealna.
- »To ní bajka, — dà, iz íla,
- iz umazanega blata
- so ustvarjena ta trupla;
- in razgnílo je že davno,
- kar je bilo duše v njih …«
- Trdo je na zémljo pala
- kraljeva mogočna róka,
- in drhtèl je grešnik v strahu,
- v strahu róke vil in molil …
- — — — — — — — — — — —
- Plava kralj v opojni sreči
- v svojem tihem, lepem hramu;
- síje mu v obràz goreči
- skozi okno lunin žar,
- síje v belo, krasno líce
- králjeve ljubimke mlade.
- In teló se trese njemu,
- in poljublja v sladki strasti
- in objemlje dèkle krasno …
- »Ah ti sladka moja duša,
- ti življenje moje drago —
- rož duhtečih si nasula
- v srce moje žálostno —
- odgrníla je gardíne,
- sence temne je razgnala
- tvoja róka od baržuna, —
- da je sonce posijalo
- na ves lepi, jasni svet …«
- In po zemlji vsi prostrani
- srečo trosi kralj mogočni,
- in ves narod se mu klanja
- in ves svet mu poje slavo.