Svileno rdeč v zapestja
| ← Sok iz jagod | Svileno rdeč v zapestja Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
O pokrajini → |
| |||||||
O, če bi bil prašen kot zasnežen ježek in bi
pojedel mravljo. Gospe se trkajo s svojimi
ritmi in čuvajo naše mošnje. Kam, če ne k njim?
Koga naj kupim? V gozdu, omavžan, z žaklji.
Podleska še ni nazaj. Žabe imajo mreno čez
usta in drsalke, cif! cif!, zarezujejo v ploskev
ledu korobač. Iz cifa dobiš samo kote romba.
Korobač pa je grški križ. In spet zamrzne
nova plast in bobní in na Bledu tako kot tu,
ko me zagrabi razuzdana rdeča slast in zagrabim
prašiča (ki ga ne jem, košer!). Vihtim ga v
zraku kot ruto in ga raztreščim pred sabo na
ploskvinih tleh, ledeni blazini, da vse okrog
piska in počrni. Bubulirane slike dišijo.