Sok iz jagod

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mehko in vzdržno boš začel hlapeti Sok iz jagod
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Svileno rdeč v zapestja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Poseka smreko. Oklesti jo. In naredi
bobu vrat. Visi na nitki in diha. Umre
podplut in lačen. Sok iz jagod odteče


v kraške jame. Udi Boga so zeleni in rdeči.
V njih trnje in smola. Tako kot na
provansalskih terasah so vanje vtisnjena


mesta. Z roko odprem zid. Sežem globlje
in mi trga ramo. Cuka mi jo. Kri teče
skozi material, ki je podoben suhim


travam za gnezda ptic. Namočijo se in me
obdajo. Tako imam čez kožo vodo v suhih
travah. Ptiči odnašajo vlakna nazaj.


Čistijo me kot glavo krompirja, krompir
nima glave, kot požgan suh hrib, zalivan,
z vdelanim safirjem. Ne veš, kako je vdelan.


Če sežeš z roko pod konstrukcijo, se zdi
kot prepleten gradbeni oder za most.
Roko ti lahko strga. Safir bljuva lavo.


Ampak tudi sije in diši. Daje med. Keglji
požrejo vse. Tam, kjer smo startali, smo
razseljeni. Pekel je vse brez vlage. Glej,


odriva se in premika, s konicami. Kot
noge pajkov. In potem spet vse stlačiš,
streš, zaliješ. Da tiktaka mehko, gladko.