Zeſar, to ſliſhezh, ſe vſmíli,
No kaſhtigo odpuſtí
Ozhi, da ſe njemi míli
Njeg'va lubesníva hzhí.
Otrok! v’ ſèrze ſi sapiſhi,
Kaj je ſtor’la tota hzhí;
Krizh nature ſvoje ſliſhi:
»Lubi ſtarſhe!« tak krizhí.
51. Brumde ali povershen rat.
Ne lashem, ne! da enkrat posnal ſem
Viſóke zhaſti vrédnega zhlovéka,
Ker je, da jas reſnízo vam povém,
Od vel’ke sob’-bolésni ſkoro ſtékal.
Zheluſt je s’ robzom[1] ſkos obvito mel,
Kak ſo povite v’ mrasi ſtare babe.
Sdaj sob je ſhpotal[2], sdaj ſam ſebe klel,
Sdaj rêgetal glih kak v’ kalushi[3] shabe.
Je bolezhína hénjala en zhaſ,
Dve brumdi[4] ſi na sobe je poſtavil,
No s’ njimi igral toti lepi glaſ:
Naj ſlajſhi je, ſi miſli njeg’va glava.
Kak méſenz, da je pun, rad obtemní,
Tak sapuſtí brumdáſha vſa lubésen
Do brumde, zhi ga sob drugozb bolí,
No ſi ne sná odpraviti bolésen.