Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/96

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Jas pridem enkrat, no dam njemi rat:
»Zhi zhéſh od sob’-bolésni réſhen biti,
Tak versi brumde prozh, moj lubi brat!
Je ne bol brumd kak sóbi ſe snebíti?«

»Sheléso sobi je, kak drévo gósh[1];
Gosh dréva ſkórjo gloje no odêre,
Ne nazhi vseme brumda sobi lóſh.
Ne bodi, lubi brat! ne bodi druge vére!«

˛Smejézh mi pravi: »»Guzhi, brat! kaj zhéſh,
Jas brumde glaſe vezh, kak sobi lubim;
Tak gviſhno ſaj ti téga le ne véſh,
Da s’ brumdami ſi moje sobi gúbim.««

__________

52. Slat ali pridno vbóshtvo.

Na hudobíje vbóshtvo[2]
Zhloveka napeláva:
En vuzheník je negda
V ſvojih piſmah prava[3].
Pa najdejo ſe vboshni,
No denog pridni ſo:
Je ali ne vſe réſen,
Kaj v’ piſmah brali ſmo.

En dobrotlivi Herzog,
Is kralovſkega roda.
Podloshnikom k’ pomozhi
Deshele je obhoda[4].

  1. Gósh: terta, Wiede.
  2. Vboshtvo: ſiromſhtvo, Urmuth
  3. Prava: pravil.
  4. Obhoda: obhodil.