Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/23

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


»Pezhénka ſi ti moja,« —
Tak ſi mosh guzhí —
»Kak bukevza je tvoja;
Ne ſem ſit kak ti.«
Peróti vkup nabira,
’S bukve dol vſtrelí;
Pa góſha[1] mu sapira
˛Stéso k’ ptizheki.

˛Siniza v’ goſhi ſkrita
Glaſno ſe ſmejí:
»»˛Si jaſtreb ſe naſítil? —
˛Sedi dol no ſpí.
Is moj’ga pérja ſtelo
Boſh prav mehko mél;
Napunil ſi ſi shelo,
Kak ſi meti htél.««

Kres toti ſhpot ſiníze
Jaſtreb ſe jesí:
On rasprè perotnize,
Hitro odleti.
˛Sínizhji ſhpot kak kiſli
Hren mu ſtopi v’ noſ:
Letézh na visho miſli,
Kak bo ptizhi koſ[2].

Ne dalzh od bukve verta
Leſhnik véverza;
Lupina je prederta,
Jedro jeſti ma.
Ja, ja! pa leſhnik ſmukne
Véverzi ſpod nog:
˛Siniza ſe saſukne
Trikrat na okrog.

  1. Góſha : Dickicht.
  2. Kak bo ptizhi koſ: kak bo ptizha premagal.