Stran je bila lektorirana
Sleti, no leſhnik sgrabi.
Jaſtreb vidi jo:
Na njeni ſmeh ne sabi.
˛Smert sdaj njena bo.
˛Sedézh na viſ’kem hraſti
’S verha ſe ſpuſtí,
Zhemérno[1] s’ klunom hlaſti[2],
Jesa v’ njem’ gorí.
˛Sinizo sgrabi, gnjavi[3],
Terga no vmorí.
»Sdaj, sdaj!« ſerdito pravi,
»Sdaj te mi ſmejí!
Sdaj priſhlo je na mojo,
Kak ſem rekel préd:
˛Siniza méſo tvojo
Bo dneſ moja jéd.«
˛Siniza k’ ſvoji ſhkodi
Naſ vuzhi zhednoſt:
Bres ſtraha ti ne bodi,
Miſli na ſlaboſt.
Je keri bil ’s neſrezhe
Reſhen pervokrat:
»Jas bom,« naj to ne rezhe,
»Reſhen vſakokrat.«
4. Véveriza ali poterplivi ſliſ.
Glej! ena mala véverza,
Na mamikovem[4] siski
Viſijozha ſhe, je ſliſhala,
Od ker’ga ſada sgriski
