Pojdi na vsebino

Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/106

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Tak ſi pojb miſli, no
Préjme obé:
Zhi glih je mali,
˛Se varvati vé:
˛Stiſne ji terdno, no
K’ ozhi tá tezhe.
»Ozha, glej toto ſtvar!«
No da to rezhe,
˛Stegne rep ſhkorpijon, s’ njim
Pízhi v rokó
Pojba, no vlije ſvoj
Zéli gift v njo.

»»Lubi ſin!«« ozha mu
Navuk sdaj dá,
»»Neti verjéti hu-
Dobniki gda.
Zhi ti ne ſhkodi, te
V’ lize gledézhi:
Tak ti bo ſhkodil, sa
Herbtom ſtojézhi.
Sato ſe vſe hudo-
Bíje vuzhí,
Kajti on tebi s’ njoj
˛Shkodit’ shelí.««

__________

57. Kruh ali zhloveſhke nevoſhlivoſti.

V paradishi pervokrat
Guzh je bil od kruha.
Bog je guzhal tiſtokrat
Adami na vuha:
Semla kruh dala bo,
Zhi boſh rad póval jo;
Kosha pa ti vſakokrat
Mokra bo, ne ſuha.