pri vsej zdravnikovi spretnosti plesavcu zmiraj huje prihaja, obnorí in to popolnoma, in je blizo do tega trenutka še vedno nesrečen bedak, norec brez pameti. Mladeneč, poprej veselje in upanje starišev svojih, postal je žalost in skerb vseh svojih domačih; mladeneč poprej veselje in tovarš verstnikov svojih, se po tem okoli klati po vasi umazan in razcapan, zapuščen od svojih prejšnih prijatlov in prijatlic, k večemu, da ga kdo mimogredočih nagovorí, in to bi, rekel, ne iz milosti ali prijaznosti, marveč se delati iz norca še večega norca, kar pa sicer ni prav. Glejte nesrečno osodo nepremišljenega plesavca. Oj mladenči in dekleta! zlasti vi, ki preradi na plesišče zahajate in se ondi nepremišljeno vertite in obnašate! tukaj imate žalosten izgled, da vas ples pripraviti zamore ne samo ob okó, roké, nogé in pluča, ampak tudi ob najžlahneji dar božji — ob pamet. Oj očetje in matere! zlasti vi, ki ne samo ne branite svojim sinom in hčeram, ampak jih na to celó napeljujete z besedo, z denarjem, s kinčem ali kakor si bodi, češ: pri plesu se bo naš sin seznanil z uno premožno deklino, in jo bo potem takem z bogato doto v hišo prisnubil, — ali pa: pri plesu, in ne tako lahko drugače se bo naša punica (dekle) s tem ali unim fantom seznanila, ki jo prej ali pozneje k oltarju popelje. — Oj stariši! tudi vi imate tukaj prežalosten izgled, ki vas učí, kako močno se pregrešite že zoper telesno zdravje, in tedaj zoper telesni blagor svojih otrôk, ako jim pripuščate zahajati v take nevarne in pogubljive priložnosti, kakor je ples. Oslepljeni pa ste eni in drugi, ako ste že pozabili in nič več ne vidite unih grobov, v kterih trohné kostí mladih plesavcev in plesavek. Oslepljeni ste, ako se vam v sercu ne smili ta ali uni plesavec, ki se je po plesu kakor si bodi nesrečnega storil. Dà oslepljeni ste, ako vas ne gine velika sramota, s ktero je ta ali una sosednja hči nezakonsko
