dete povíla, ki ga je po plesu pozno v noči sama s samim domú gredé kjer koli si bodi pobrala.
Mislim, da potem takem ne bo nobenega, ki nezgodne nasledke plesa resno prevdari in bi zameriti hotel gorečemu duhovniku, ki zoper ples vse svoje žile napenja in nepremišljeno mladino pred plesom kot pred peklensko spako svarí. Ravno letos je 14 let, ko je po Goriškem misijon obhajal sloveči misijonar v. č. O. Bankić, duhovnik iz jezuiskega reda, ves mož po božji volji. Odkritoserčno obstati moramo, tako mogočnega pridigarja nismo še slišali. Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je tako rekoč prešinila mozeg in kostí poslušavcem; torej ni manjkalo stoka in joka. Tudi zoper ples je svoj krepki glas povzdignil in je poslušavcem dušne in telesne nasledke njegove tako jederno razkladal in razložil, da je vse jokalo staro in mlado, da so očetje in matere, sinovi in hčere pred veliko podobo križanega Jezusa obljubo ponavljali in tudi koj po dokončani pridigi s solznimi očmí ginjeno odpevali: Plesa več ne! Oj Jezus plesa več ne! — Kako in koliko da poslušavcev, sosesk, starišev, sinov in hčeri, kterim je misijonar pridigal, te svoje obljube do današnjega dné spolnuje, ne vem, toliko pa vem, da gorje jim bo, ako jih ne spolnujejo, ker jim sam Jezus Kristus zažuga rekoč: »Gorjé tebi Korazajn! gorjé tebi Betzajda! zakaj ako bi se bili v Tiru in Sidonu godili čudeži, kteri so se pri vas godili, vi bi se bili zdavno v ostrem oblačilu in v pepelu pokorili. Pa vam tudi povem: Tiru in Sidonu bo lože sodnji dan kakor vam. Mat. 11. — Škoda, da se ravno v zadevi plesa misli predpostavljenih svetovnih in duhovskih povsod ne vjemajo. Zatorej mogoče je, da kar eden sezida k veči časti božji, drugi pa podere kvečemu veselju peklenske spake. »Vsako kraljestvo pa, ktero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Luk. 17, 18. Oj dušni pastirji, oj župani, oj občinski možjé, očetje in matere! nikar
