vidiš toliko lišpa in berhkote, in v njih notranjih prostorih in sobah toliko dragocene oprave, da se boš čudil, kako ljudjé nevarnim morskim valovom take lepote zaupajo. — Ob raznih morskih obrežjih in tudi tukaj na»Mollo San-Karlo« te vabijo zarujaveli gondolierji v svoje lahke ladjice, da bi te prebrodili doli do svetilnika in na druge lepe primorske okrajine. Do svetilnika peljati se slednjemu svetujem, kajti od tam po daljnogledu vidimo daleč doli na morje in po ogledanju tudi zapopademo, zakaj svetilnikova obilna svitloba o nočnem času zdaj bliši, zdaj zginjuje. Ob prostornem podnožji svetilnike vim ugledamo dalje na okrog izpostavljene velikanske topove, ki iz svojih tamnih žrel proté smert in pogubo prederznemu neprijatlu. Od tod se tje do Lazareta tudi o vojskinih in nemirnih časih posebno zvečer potegne železna veriga in se s tem barkostaja zapré.
Naprej gor od »Mollo San-Karlo« sega iz morja globok prekop daleč med hišami noter proti cerkvi novega sv. Antona. Po njem se tedaj lahko barke privozijo prav v sredo mesta. Čez ta prekop je napravljen železen most »ponte rosso« imenovan, ki se lahko odpira in zapira, kedar je treba voziti barke ven ali noter. Ob tem prekopu in blizo cerkve novega sv. Antona se zida ravno zdaj novo — če se ne motim — armensko svetišče, ki bo neki okoli milijona goldinarjev stroškov stalo. Razni napisi cirilski so napravljeni po vnanjih stenah.
Od visoke začernele terdnjave znad mesta doli zagermi zdaj po vsakdajni navadi en strel jz topa, da se tla potresejo pod nami. Dvanajst namreč je. Od stolpov cerkvenih zadoné zdaj poldanski glasovi angelskega češčenja.
Perve poldanske ure v Terstu včasih solnce silno žge in pripeka, torej tudi ulični šunder malo po malem preneha. Meni vendar ni dovolil čas veliko posedati, ker namenjen sem bil ven na pokopališče,
