Pojdi na vsebino

Stran:Slovenske vecernice 1865.djvu/31

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

in sploh v mesu, celó v možganih in v očesu. Kakó pridejo te živali v te kraje? Dolgo so uganjevali natoroznanci in zdravniki to zastavico, ali niso je uganili. Rekli so tedaj: Te živali postanejo same od sebe, to je: iz nič. Ta odgovor ne pové veliko in dandanašnji učeni svet ni zadovoljen s takim odgovorom. Natoroznancem ni dalo mirú, toliko časa so vertali in vertali, da so pravo našli in dan danes nihče, ki se da podučiti, ne verjame, da trakulja sama od sebe postane v človeškem črevesu. Prepričan sem, da nobeden mojih bravcev ne verjame otroku, ki terdovratno terdi, da se je posoda sama ubila ali da so se hlače same raztergale, ali vendar vém, da so še taki, ki verjamejo, da se bolhe same od sebe lahko zaplodé. Pričujoči sestavek ima namen razjasniti, kako se plodijo gliste po novih skušnjah učenih mož.

Gliste stanujejo v človeku in tudi v živalih v dveh različnih podobah, namreč kot mehurniki in kot trakulje.

Vém, da pozná vsaki, ki bere te verstice, svinjske ikre. Pri prešičih je mesó večkrat, tako rekoč, potreseno s temi ikrami, in ljudjé, sploh govoré, da ikravo meso ni zdravo, akoravno ne vedó, zakaj in večidel je tudi po postavah prepovedano, ikravo meso sekati in prodajati. Če si ikro bolj natanko pogledamo, vidimo, da je podobna podolgastemu mehurčku, ki je napolnjen z neko tekočino. Na enem koncu tega mehurčka vidimo malo okroglasto glavico na kratkem vratu. Glavica ima male jamice in tudi male kaveljčke, z jamicami se prisisá, s kaveljci se pa prijema na druge stvari. Živalca svojo glavo in vrat lahko skrije v mehur in potem se vidi na mehurju samo bela pikica, kjer tiči glava. Take živali imenujemo sploh mehurnike (Blasenwürmer). Pa ni treba misliti, da imá samo prešič mehurnike v svojem mesu, imajo tudi druge živali svoje, postavim: zajec, miš, ovca, govedo i. t. d. Ovčji mehurniki živé v ovčjih možganih,