Pojdi na vsebino

Stran:Slovenske vecernice 1865.djvu/30

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

III.
Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo.

Človek se sicer rad ponaša, da ga je Bog postavil za gospodarja vsem drugim živalim, ali vendar ima med njimi mnogo hudih sovražnikov, kterim se včasih z vsim svojim umom in z vso svojo silo ne more ubraniti. Nektere so mu nevarne, ker so kervoločne in močnejše od njega; one ga tedaj napadajo; druge mu škodujejo s svojim strupom, druge spet ga le nadlegujejo in terpinčijo, ali mu celó škodujejo na njegovem zdravji. Med živali, ki so nevarne človeškemu zdravju, spadajo posebno gliste. Do zadnjih let se o glistah ni mnogo vedelo. Njih življenje in tudi njihov zarod so zdravniki in sploh natoroznanci slabo poznali, nekaj zató, ker ni ravno prijetno se pečati z rečjó, do ktere se marsikomu gnjusi, nekaj pa tudi zató, ker so gliste skrite večidel po tacih mestih, kamor človek ne more lahko do njih. Zdaj pa vendar le poznamo že blizo 30 različnih glist, ki živé v človeku; za človekom terpé potem največ domače živali, postavim: pes, mačka, prešič, ovca, govedo i. t. d.; pa tudi kebri, gosenice, pajki, polži, raki i. t. d. niso brez tega merčesa. Ni ga skor mesta v človeškem truplu, kamor bi ti sovražniki ne prišli. Nahajajo se v črevah, v požiravniku, v sapniku, v jetrih, v plučih, v obistih, v mehurju, tudi v jeziku