zhe ravno kaj nezhiſtga ſtorim.“ Vſe na ſvetlo pride. Nad tebó je oko, ktero vſe vidi; pravizhna roka, ki vſaki greh ojſtro kasnuje (ſtraſuje). Dalej ko odlaga, hujſhi sadene. Bolj ki ſvoje bolezhine ſkrîvaſh ino jih sdraviti samudíſh, hujſhi te bojo bolele; vezh ko ſvoje pregrehe odevaſh ino bolj ko ſkrivaj greſhíſh, hujſhi ſe Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben ſi pobelenim grobam, ki ſe od svunaj ſvetijo, snotraj ſo pa polni mertvaſhkih koſtí, ino vſake gnuſobe. [1]
Ne isgovarjaj ſe, ino ne rezi: „Kaj pa je hudiga, zhe kako snanje imam, ſaj nobene krivize ne ſtorim.“ Nevarno je s' ſtrupnoj kazhoj jigrati; nar bolj varno je, de ſe ji ne priblishaſh. Nezhiſta ljubesen je huda bolesen, dolga bolesen pa gotova ſmert. Nezhiſto snanje malokdaj ſrezhen sakon prineſe, alj pa nikolj. Na poti pregrehe prava ſrezha mladenzha nikdar ne ſrezha. Mladenzhi, ki poprej gerdo shivijo, ſi ſvoj sakon v' shivi pekel premenijo, v' kterim savshivajo grenek ſad, kteriga ſo ſi pred sakonam ſadili. Kdor pa v' sakon ſtopiti nozhe alj ne more ino nezhiſto shiví, po ravni zeſti v' peklenſki bresden letí. „Vſako drevo, ki dobriga ſadu ne ſtori, bo poſekano ino v' ogenj versheno.“ [2] Ino tako drevo je vſaki nezhiſtnik.
Ne rekaj: „˛Saj jih veliko nezhiſtho shiví, in kaj ſe jim je sgodilo?“ Njihova ſodba tezhe, ako ſhe ravno ni obtekla. Ob kraji mertviga
