Dva neſramnesha ſta hotla poſhteno ˛Susano v' nezhiſto djanje poſiliti, ino Bog nju je dal s' kamenjam podſuti. Onan je ſilo oſtudno rezh ſtoril, ino Goſpód ga je vmoril. ˛Sedem moshov, ki ſo Saro, Raguelovo hzhér, v' nezhiſtih miſlih, polni shivínſkiga poshelenja vseli, je pervo nozh hudi duh pomoril; sakaj do takih ima hudízh poſebno oblaſt. Tako ſe bo nezhiſtniku vſakimu sgodilo. „Kdor ſe s' nezhiſtnizami pezhá, bo neſramen; on bo delesh ſtrohlivoſti ino zhervov, ino njegova duſha bo ís ſhtevila shivih vershena;“ prizha ſv. Duh. [1] „Oj nezhiſtoſt, ogenj peklenlkì! tvoje plamno je napúh, tvoje jiſkre ſlabi pogovori, tvoj dim neſpodobnoſt, gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel.“ Tako ſv. Jeronim govorí.
Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt naſtavlja, ne poſluſhaj sapelivih tovarſhov, kteri pravijo, de nezhiſtovati ni gréh; oni ſo najémniki tiſte lashnive kazhe, ki je naſhe perve ſtariſne sapeljala, ter je tudi djala, de prepovedan ſad jeſti ni gréh. Vpraſhaj take krive preroke, ali vbijati ino kraſti tudi ni gréh, kar peta ino ſedma sapoved prepovedujete? Ali ni ravno tiſti Bog tudi ſheſte sapovedi dal: „Ne preſheſtúj!“ Naj bi te ravno angelj kaj takiga vuzhíl, mu ne ſmeſh verjeti, sakaj on je preklét, pravi ſv. Pavl; [2] koljko manj rasvujsdanim sapelivzam.
Ne sanaſhaj ſe, rekozh: „˛Saj ſe ne bo svedilo,
