V' nebeſih mladi ſantjé ſi roke tam podajajo, ſi vel'ko ſrezho voſhijo, de ſo premagali poſvetno sapeljvanje. Tam s' Joshefam egiptovſkim ſerzhno radújejo, in njega lepo hvalijo, ki je pred greham beshal; ter raj nedolshen bil sapèrt, kakor nedolshnoſt sgubil, ki njo je zhres vſe ljubil. Na njemu zhiſtoſt ſveti ſe ſhe lepſhi kakor ſonzhize; in vſi njegove ſuknize ſe lepo veſelijo. — Tam na veſelih hribzah pravizhni sdaj ſtojijo; v' neſkonzhni vezhni luzhi prelepo ſe ſvetlijo; vſe rane njihove, velike bolezhine, ki ſo jih tukaj voljno poterpeli, oh, kako ſo jih tam veſeli! Nebeſhka zhaſt is njih bliſhí, in vſa ſovrashnikov oblaſt premagana pod njim leshí. — Ino v' deſni rozi vſak dershí seleno vejzo palmavo; prijasno ſe ſmejì, ter nam veſelo kashe, kak ſrezhno je premagal.
Tam ſlepi zhiſto vídijo, tam gluhi tenko ſliſhijo, in kruljovih tam ni, kjér ſtaroſt omladí; tam novo ino mlado vſe, ſtaro minilo je. — Jokanje tam nehalo, veſéle peſmi ſe pojó; neſrezhe tam ne bo, ne ſmerti ne terplenja; in vſaka mila ſolsa, ki ſe nedolshno vterne, ſe tamkaj preoberne v' morje svelizhanja. Veſelja vir je vezhni Bog, on dober ozhe vſih otrók, ki njega ljubijo. — Oh mórje preneſkonzhno veſelja vézhniga! Oko ga ſhe ni vídilo, uho ga ſhe ni ſliſhalo, tud' ſerze ne obzhutilo; — pripravleno tud' tebe zhaka, o mladénzh! Povéj, al ne shelíſh tud' ti v' nebeſa priti? alj v' ſvojim ſerzi ne goríſh tak ſrezhen tamkaj biti?
