Kerſhanſkiga mladenzha nebeſhko ogledalo.
Prelepo ſveto je nebó, kako pa semlja temna! Kako veſelo je nebó, kako pa semlja revna! — V' nebeſih Jesuſ ſonze je, ki med ſvetniki ſveti ſe v' vezhni nebeſhki luzhi; ino ſvetniki lepſhi ſo, kakor je ſonze juterno, ki is sagor perſije. Kdor hozhe med nje priti, mora sa njim' hoditi, ne sa pregreſhnim ſvetam. ˛Stanovitno ſo na semlji nepokojen ſvet prebili, in sdaj tamkaj v' ſvetim raji vezhen pokoj vshivajo. — Bogaſtva in dobrót na le tim ſveti niſo posheljeli, le v' radovoljnim vboshtvi ſo shiveli; bogati dobrih del ſo ſhli v' ſveto nebó, kjér sdaj savshivajo, kar ſo na semlji dobriga ſtorili. Hodíli ſo po semlji ſvoje dni, alj le per Bogu bile ſo njih shelje, v' nebeſih njihovo veſelje, katerga ſo jiſkali, sgubiti nar vezh bali. Njih ſerze je napoljeno neſkonzhniga veſelja; nobeden njim ga vezh odvsél ne bo. — Niſo porajtali na posemeljſko lepoto; ſkerbeli ſo le ſvoji duſhi sa dragoto, katire mol ne ſné, katire tat ne vkrade; le krono ſo ſi ſplétali is roshiz ſvete zhednoſti, in sdaj njo tamkaj noſijo; pa tudi sa te proſijo, de b' njo med njimi noſil. — Tukaj ſo ſe poſtili, sdaj tamkaj ſe goſtijo; ſukaj ſo ſe ſolsili, sdaj tam ſe veſelijo; na semlji ſo ſe trudili, sdaj tara pozhívajo in per goſpodi vshivajo ſvoje vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo ga ſrezhno doſhli.
