50. ˛Sv. Vit.
Isglèd, kaj s' Jesuſam premoremo.
Isglèd, kaj s' Jesuſam premoremo.
˛Sv. Vit je v' ˛Sizilji, imenitni desheli na ſpodnim Laſhkim, rojen bil. Imel je ſtariſhe shlahne ino bogate, pa to ni bilo njegova ſrezha, sakaj nevérni malikvavzi ſo bili. Dobil je kerſhanſko dojnizo (amo) Kreſzenzijo, ki ga je s' ſvojim mosham Modeſtam v' kerſhanſki véri lepo podvuzhila ino v' boshjim ſtrahi isredila, in ravno to je bila nar vezhi ſrezha sa nja. Bil je she dvanajſt let ſtar, kedar njegov nevérn ozhe své, de je kriſtján, ino ſi vſe prisadene mladiga ſina ob ſveto véro pripraviti. Kar ſam ne premore, naproſi nevſmìlenga oblaſtníka, naj ga vkashe hudo pretépati ino terpínzhiti, dokler bi véro satajil; pa tudi on nizh ne opravi. Grosoviten ozhe poſkuſi nedolshniga mladenzha v' grêh sapeljati, ino rezhe neſramnimu shenſtvu, naj ga omoti; bogabojézh Vit nje ſhe pogledal ni, ampak gorezhe je molil, rekózh: „Shaloſtniga ino poníshniga ſerza ne saversi, o Goſpód!“ Shenſtvo ſe je morlo mahoma ispred nja pobrati. Dolshni ſo dolshni ſini vbógati ſtariſhe ſvoje, to de nikdar v' greſhnih rezhéh. Boljſhi je dom sapuſtiti, kakor doma greſhiti, kedar bi ſinu moder ſpovednik kaj taziga ſvétvali, kakor je ſtoril ſv. Vit.
Blag mladénzh, videti, de mu doma sa oſtati ní, sapuſtí ozhetov dom, ino k' ſvojim' redníkama sheshí. Vſi trijé ſo vére kriſtuſovo osnanovali,
