ozhitno ſposná, de Vendelinu Bog pomaga. — Kdor krivizo voljno poterpí, sa njega zhaſt ino dobro ime ſe Bog poſkuſha.
˛Sv. Vendelin ni hotel imenitnej ſlushbe, k'tero mu je po tém goſpodar ponujal, ampak je proſil, naj mu v' kloſhter priti pomore, ki je bliso v' tiſtim kraji bil. Sgodilo ſe je. Ker ſe je v' ſvojih mladih letah dobro vuzhil, ino je v' ſvojim ſlushevnim ſtani ſveto shivel, je bil vſim torarſham bogabojezhiga shivlenja nar lepſhi isglèd; sa ſvojiga apata alj poglavarja ſo ga svolili. Kakor popréj v' paſtirſkim ſtani je tudi sdaj v' duhovſkim vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolnil, ter je po ſvetim shivlenji ſrezhno vmerl, ino veſelo nebeſhko krono prijél, sa katero je poſvetno radovoljno sapuſtil. ˛She sdaj je paſtirjov poſeben prijatel ino kmetov mogozhen priproſhnik, ki ſe njemu priporozhajo.
Ne bodi shaloſten, fantizh mlad, ako moraſh shivino paſti, ino ſi vbogih ſtariſhev ſin; ſaj ſi vender otrok boshji, in ravno takih je nebeſhko kraljeſtvo, zhe ſo pridni, ino lepo Bogu ſlushijo. ˛Sv. Janes govorí: „Poglejte, koljko ljubésn nam je Ozhe ſkasal, de ſmo otrozi boshji. Sa tega voljo naſ ſvét ne posná, kér tudi njega ne posná.“ Jan. I. 3, 1.
„V' nebeſa ſe osiraj (ogleduj) vſe ſvoje shive dni, de ſrezhno totaj prideſh, le to te naj ſkerbí. V' nebeſa najdeſh pot, ſi kmetizh alj goſpód.“ ˛Sv. Avguſhtín.
