Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/279

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

vbogim delí, ter tako ſvoj poreden ſtan poſvezhuje. Bog mu per shivíni ſrezho da; njegova zheda ſvin ſe je toljko lepo redila, de ſo ſe vſi zhúdili. Na to ga njegov goſpodár sa viſhi ovzharja poſtavi. — Koljko hlapzov ino dekel med nami isgovor imá, de v' ſlushbi Bogu ſlushiti ne more, ne sa nebeſa ſkerbeti. Le ſamo tiſti ſe tako isgovárjajo, ki nimajo Boga sa ljubo, ino njemu radi ne ſlushijo, ſvoje bogabojezhe tovarſhe ſovrashijo ino toshujejo, kakor ſo ſvetimu Vendelinu ſtorili.

Goſpodarja ni bilo dolgo zhaſa domá. Kedar pride k' domu, in popraſhuje, kako ſe kaj per domazhiji godí, mu pravijo, de vſe dobro, le per ovzah je ſlaba, sakaj Vendelin ni kratko nikar sa te poſel; ne shene ob pravim zhaſi na paſho, ne prishene ob godi k' domu. — Tako peklenſki savíd (nid alj nevoſhlivoſt) zhloveka vjéda, naj she kraljuje alj ovze paſe, ino vſe hudo na ſveti ſtorí. Bog naſ varji pred njim! — Drugo jutro shene ſv. Vendelin pervo bart ovze na dalno paſho, kjér je bila sdrava merva (trava), ino jih nekoljko posnéj k' domu peljá. Ravno tiſti zhaſ tudi goſpodár is lova jaha, Vendelína dojde, ino ga hudo smérja, kakor bi sanémarn hlapez bil, ki ne saſlushi dobròt, ktire per ſvojim goſpodu ima. Veſ pohleven Vendelin odgovori: „Zheda bo gotovo ſhe o pravim zhaſi domá.“ Goſpodar jesen naglo napréj jesdari; pa glej, ko bliso graſhine pride, vidi ſvojo zhedo veſelo pred nijm v' hlev ſkakati. Vſi ſe zhudijo, in goſpodar