Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/275

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

biti, ſkerbi sa trojno lepoto: ſvojimu ſerzu sa ſveto zhiſtoſt, glavi sa isvelizhanſko modróſt, duſhi pa sa reſnizhno poboshnoſt; v' ti trójni lepôti boſh angelov boshjih továrſh. ˛Sv. Duh govorí: „˛Strah Goſpodov je sazhetik modroſti; kdor po tem ravná, dobro obrazha; njega hvala oſtane vekomaj.“ Pſalm. 110, 10.

„Hozheſh na ſveti bres greha shiveti, mor'ſh ſodbo boshjo na miſli imeti.“ ˛Sv. Tomash.

48. ˛Sv. Valentin.
Kako ſe v' Boga terdno savupa.

V' Rimi, v' poglavitnim varoshu (meſti) vſiga ſveta, je ſv. Valentín, poboshen maſhnik, Bogu ſlushil, sa vboge ſkerbel, tudi nevérne malikvavze je vuzhíl; pa ravno sa to ſo ga ſlepi nevérzi ſovrashili, v' jezho saperli ino rimſkimu zeſarju satoshili. — Bodimo ſi mladi alj ſtari, bogati alj borni, vſi ſmo dolshni blishnimu po ſvoji mozhi pomagati: lazhne naſititi, shéjne napojiti, gole oblezhi, nevédne poduzhiti, poſvariti gréſhnike, zhe naſ ravno sa tega del ſovrashijo, kakor hajdjé ſvetiga Valentina.

Zeſarju ſo malikvavzi njega toshili, de ljudém Jesuſa osnanjuje, ki je njihovih krivih bogov ſovrashnik. ˛Slushavnik Jesuſov bres vſiga