Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/276

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſtrahu nauke vére Jesuſove zeſarju raslaga, ino ſovrashnim ljudém ſlepôto ozhita, ki isvelizhanſki nauk sanizhujejo. Zeſarju modro govorjenje Valentinovo dopade. „To je vuzhen mosh,“ je djal. Divje ljudſtvo ſe pa ni nalo vtolashiti, ino zeſar ſlushavnika boshjiga oblaſtniku Aſterju prepuſtí, naj ga obſodi vmoriti alj ispuſtiti, kakor ſe njemu videlo bo.

Aſterj vsemo ſvetiga Valentina v' ſvoje prebivaliſhe, ter ga sarotí, naj mu prav pové, kdo bi Jesuſ bil, ino kakſhini ſo njegovi nauki. Preden ſv. Valentin pregovorí, poklekne, ino poproſi Jesuſa, de bi mu prav govoriti pomagal. Rasſvetlen od ſvetiga Duha sazhne ſv. Valentin vuzhiti, de je Kriſtuſov nauk prava luzh isvelizhanja vézhniga, ki vſakiga zhloveka rasſvetlí, k'teri va-nj vérje, ino de vſi nevérniki v' shaloſtni temi shivijo, ki ne ſpósnajo Boga, ne Jesuſa Kriſtuſa. — Radovedno ga Aſterj pobara, rekózh: „Alj samoreſh ti ſlepim poglèd dati? glej imam ſlepo hzhér; osdravi njo! „˛Sv. Valentin njo rezhe pripeljati, poln shiviga savupanja v' nebo pogleda, moli — in ko bi trenil, je preglédala. Kar jih je prizha bilo, ſe savsamejo, ino ozhe Aſterj oſtermí. Vſe kriſtjane vkashe ispuſtiti, ki ſo sa vére del v' jezhi sdihvali, ino ſe da s vſimi ſvojim domazhmi kerſtiti. — Oh kako mogozhna je molitva ſvetih ſlushavnikov boshjih! kar proſijo, vſe sadobijo. Kako velizhaſtne ſo pa tudi njih dela! Kdo bi ne ſlushil toljko dobrimu Bogú!