belo oblazhilo nedolshnoſti, katero bres madesha pred ſoden ſtol naſhiga Goſpoda Jesuſa Kriſtuſa prineſi, de boſh imel vezhno shivlenje.“
Dokler mladenzh to oblazhilo ſvete nedolshnoſti noſi, ino s' neſramnim greham ne pomashe, je ljubej boshji, isvoljen bratej Jesuſov, ſin divize Marije, shlahen zvet ſvete katoljſhke zerkve, veſelje angelov ino vſih poſhtenih ljudí. Ni na ſveti gorſhi (lepſhi) ſtvarí, kakor mladénzh, ki nedolshno shíví!
Lepo ſe ſveti ſonze romeno na jaſnim nebi, ſhe lepſhi ſe ſveti oblizhje mladenzha nedolshniga v' zhiſti ſvetlobi miloſti boshje. Ljubesnivo je zhiſto jutro mládiga leta, kedar slata sarja hribe ino doline ogrinja, ſhe ljubesnivſhi je ſantizh mlad v' nedolshnim jutri ſvojiga shivlenja, lepa nebeſhka rosha. „Oh, kako lép je zhiſt rod, ki ſe zhednoſti ſveti; njegov ſpomin je vezhen, kér per Bogu in per ljudéh hvalo ima.“ Tako ſv. Duh govorí. [1] ˛Sv. Kasamir, shlahen ſin Poljſkiga kralja, je hotel rajſhi vmreti, kakor ſveto nedolshnoſt sgubiti. „Rajſhi ſmert, kakor greh!“ je bila njegova beſeda.
Tri rezhi ſtorijo na semlji isvolene ljubke boshje: ſtanovitnoſt muzhenike (marternike), nedolshnoſt mladenzhe, in ſpokornike ojſtra pokora. — Trojno duſhno oblazhilo ſe v' nebeſih nar lepſhi ſveti: lepo rudezhe muzhenikov, belo ko lilja zhiſtih mladenzhov, ino pa ſivo (plavo) s' ſolsami omito oblazhilo prave pokore. Ktero smed vſih tréh ſi ti sheliſh? — Oh, isvolji
- ↑ Modroſt. 4., 1.
